Meni osebno bi zadostovalo ležišče, brez posteljnine. Topel obrok, enolončnica. Čaj in pijača. Povsem dovolj. Če koča nudi več, si nekaj od tistega več tudi privoščim. Pogovarjal sem se z nekaj oskrbnicami v Franciji,Švici in Avstriji. Pri njih je navada, da se prenočevanje rezervira. Nič kolikokrat sem že doživel, da so mi odgovorili, da je koča zasedena in mi ponudili drugi termin. Red je red. Sigurno pa me ne bi pustili zunaj, če bi silom prilik prišel v zasedeno kočo.Tako vedo,za koliko gostov bodo morali poskrbeti. Zajtrk in večerja je ob točno določeni uri. Odhod na nočni počitek ravno tako. Ponudba v koči je bogata, tudi "komercialne" stvari kot spominki, kreme, planinska oprema, zemljevidi, oblačila . . .
In pri njih, to je v tujini, vse štima. Da o tem, da so te kot gosta res veseli, ne govorim. Pa da ne bom preveč "šinfal" čez naše koče - že davno nazaj sem se naveličal visokogorskih gostiln, gneče brez reda, tudi neprijaznosti, pa tudi poznonočne veselice so mi začele presedati. Po slišanem dandanes ni kaj dosti drugače, iz prve roke pa tega res ne morem trditi. In tako pri nas raje gojim takoimenovano instant gorništvo (celodnevne ture, od zore do mraka), v tujini pa daljše ture z veseljem razdelim na dva ali več dni. Prav veliko upanja, da bo pri nas kmalu bolje, pa žal nimam.