Hribi.net
Hribi.net
Prijava
Prijava
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
Še niste registrirani? Registracija.
Ste pozabili geslo?
Anketa
Ali ste že bili na Plačkem vrhu (510 m)?
Glasuj

Bohinj 2864

Natisni
Holcar25. 04. 2013 16:08:38
Pa naj ga imajo potemtakem!
ne bom jim žugal s prstom, sem se že tukaj nažugalvelik nasmeh
všeč
lubadar5. 04. 2013 17:31:49
Res tako piše v današnjem Gorenjskem glasu,samo isto je bilo ob širitvi Triglavskega narodnega parka,čez eno leto pa jokanje ,da so jih "nategnili".
(+1)všeč
Alfista5. 04. 2013 17:31:53
Nimam nič proti smučišču ali tukaj omenjeni družini.
Super, če si ga če si ga VEČINA Bohinjcev želi, seveda s firmo, ki ga je sposobna speljati brez ustvarjanja novih dolgov.

Si bodo nalili čistega vina, čez nekaj let.

P.S.: Sem poslušal zjutraj radio in potem se oglasi sedanji župan, v vodnem parku bivši direktor, ki zbobna nekaj ljudi (tako kot proti rušenju črnih gradenj v TNP) in to je to. Zares neodvisna referenca. zadrega
všeč
tulipan5. 04. 2013 18:37:07
Na javno tribuno je zbobnal 400 ljudi, seveda ne sedanji župan, ne investitor, pač pa vodja projekta.
Kot sem že pred dnevi napisal:
Spoštujem Bohinjce!
Seveda je njihova tudi odgovornost za odločitve in ne zunanjih kritikov, ki tako pridno dopisujejo.
(+4)všeč
Alfista5. 04. 2013 19:30:54
Iz clanka se da potegniti taksne ali drugacne zakljucke.
Do the math.
(+1)všeč
keber15. 04. 2013 23:02:00
Samo toliko: od narave se ne da živeti, če jo ustrezno ne izkoristiš. Slovenija za življenje potrebuje nove investicije, kot je tudi tale. Že tako smo daleč najbolj zaraščena neskandinavska država, teh nekaj hektarjev manj gozdov ne bo hud poseg v naravo.
(+3)všeč
Holcar25. 04. 2013 23:15:28
če hočeš sekati, keber, pejt v gošo pa sekaj tja v en dan, če ti je toliko do tega.
30000 in še več kubikov-to ni vendar nič.


60% slovenskih gozdov naj bi bil naš ponos.zmeden
gozdovi so za to, da so, ne pa sam za podret.
(+3)všeč
keber16. 04. 2013 00:12:05
In kaj naj s temi gozdovi, če se jih ne smeš dotaknit? Torej ohranimo naravo, vendar jo lahko gledamo samo s ceste ali kako?

Sicer pa imaš prav, 30.000 kubikov ni nič. V Sloveniji je letni prirastek lesa skoraj 300x večji oz. okoli 8,5 milijona kubikov. Od tega ne posekamo niti polovico, kar pomeni, da se za prihodnost slovenske zaraščenosti zaradi 0,3 % dodatnega poseka slovenskega letnega prirastka res ni za bati.
(+1)všeč
jax6. 04. 2013 02:25:01
Saj mislim, da je par strani nazaj poanto zadel že jedriličar: dejansko je ideja o tem, da bi v Sloveniji v turizmu lahko tržili neko "neokrnjeno" ali "nepokvarjeno" naravo, popolnoma enaka zabloda kot tista s Hrvaške, da bi tam lahko tržili samo morje in sonce. Ne, vsak turizem, naj bo še tako sonaraven, terja posege. In konec koncev je vse samo v pravi meri, kot so vedeli povedat že stari Grki ...
(+4)všeč
viharnik6. 04. 2013 09:58:18
Vse bo delovalo, če se na trgu ponudi nekaj novega z bazeni, saunami, tipičnimi lesenimi kočami, dobro hrano, organizirano vodenje izletov itd.S tem projektom 2864 bi se lahko zaposlovalo od ekonomistov, dipl. gostincev in tehnikov strežbe, frizerjev, fizioterapevtov, gorniških vodnikov, vodnikov vodnih športov, naravoslovcev botanikov, jadralnih in padalnih učiteljev, kolesarskih MTB vodnikov in na specialkah, lovstva, lokostrelstva, konjeništva, jamarstva, pokljuškega barjanstva, zgodovinarstva cerkva in gradov, avtohtone kulinarike in običajev bohinjskega sirarstva, zimskega turnega smučanja, teka na smučeh in lednega alpinizma, ribištva.Vse to lahko ponudi Bohinj z okolico, če se gre na trg s skupnimi interesi in organiziranostjo ter perfekcionizmom.
Samo v Bad Kleinkircheimu na Avstrijskem Koroškem je beleženo vse polno gostov, kjer ponujajo le smučišča in znana kopališča ter veliko brunaric za v najem.Sama narava nam ponuja vse, mislim pa, da smo le malo zaspali v lastnem turističnem razvoju, kakor tudi gospodarskem.Zato velja rek: Priložnost zamujena, ne vrne se nobena.
(+2)všeč
capraibex6. 04. 2013 11:18:33
Se strinjam z viharnikom.Se bo pač potrebno zgledovati po Avstrijcih,po tem kako tam lokalna in širša skupnost živi za stvar.Ne pa, da bomo še leta in leta gledali propadla smučišča.Težave se pri nas začnejo v startu vsakega projekta,kjer bi že vsi kradli in imeli osebne koristi.
všeč
CarpeDiem2476. 04. 2013 11:42:39
@Viharnik - podpišem tvojo objavo tudi sam. nasmeh
všeč
VanSims6. 04. 2013 11:50:13
Izkoriščajmo naravo smiselno.

Ali veste zakaj hodijo Italijani, Avstrijci in drugi k nam? To so ravno tista manjšina, ki ljubi neokrnjeno naravo. In za njih je Slovenija raj. Tisti masovni turisti so pa seveda zadovoljni doma.

Nimam nič proti novim projektom. A zakaj ne bi spodbujali drobno gospodarstvo? To nam lahko pomaga iz krize. Naša prihodnost ni odvisna od par ogromnih projektov ampak od privatne iniciative podjetnih posameznikov. In tem je treba pomagati. Če omaga konj na katerega si vse stavil, izgubiš vse, če pa eden od majhnih projektov propade pa ni take tragedije.

Kako je Avstrijcev ena sama hvala o okoljevarstvu se pa da videti iz njihovega odnosa do gozdov. Takole sekanje se vidi po celi Koroški, s cest, s planinskih poti, z vrhov,...

1
(+6)všeč
keber16. 04. 2013 12:33:16
Drobno gospodarstvo nas ne bo rešilo iz krize, to se gredo le najbolj revne države, ker večjega ne znajo, ne zmorejo ali nimajo resursov. Pa tudi za drobno gospodarstvo moraš nekaj ponuditi, to pa ni dovolj le razgledna točka iz doline.
Saj ne rečem, da je treba postaviti smučišča francoskega tipa, ampak varovati vsako malo hosto kot da je sveta, a jih imamo hkrati mnogo preveč (pa v vsakem momentu je 10% procentov Slovenije v zaraščanju), to je nesmisel. In ravno zaradi tega, ker moramo pri nam varovati vsako krtino in vsako travno ped, se ne zgodi ničesar, kar bi premaknilo Slovenijo iz poti v ekonomski propad. Od turizma pač ne moreš živeti na način, da si par ljudi pride ogledat znamenitosti, če se le da, kar iz letališča na Brniku.

Mogoče še ta podatek: z načrtovanim smučiščem bodo posekali manj lesa, kot je vsako leto lesnega prirastka na Jelovici.
Ja, zanemarljivo.
všeč
lubadar6. 04. 2013 12:47:25
Živim nedaleč od Bohinja in poznam tudi Bohinjce.
Ko pride nekdo od drugod ni problem dobit vsa potrebna soglasja,domačin pa si v stari hiši niti 5 cm večja okna ne sme omisliti,ker bo potem to skazilo podobo Bohinja. Kolikor je meni znano ,investitor ne dela s svojim denarjem ,zato tudi če projekt ne bo uspešen ,bo to padlo na posojilodajalce ,potem se pa ve kam.....
(+6)všeč
VanSims6. 04. 2013 17:26:15
@keber1:

Tega kar si zapisal v prvem odstavku nikar ne govori kakemu resnemu ekonomistu...

Ravno najbogatejše države Evrope temeljijo na drobnem gospodarstvu male privatne iniciative. Avstrija, Švica, Nizozemska,... Imajo tudi velika podjetja in projekte a ne toliko da bi bila od njih odvisna ekonomija v veliki meri. In ravno revne države temeljijo zgolj na velikih projektih(tipično npr. socialistične oz. večina postsocialističnih držav)

V tem smislu je zelo poučen primer Belgije. V 19. stoletju in do druge svetovne vojne je bila Valonija bogatejša. Gospodarstvo so poganjali ogromni težko-industrijski kompleksi, rudarstvo, premogovništvo,... t.j. VELIKI projekti. Zaničljivo so gledali na Flamce(ki pol toliko niso bili industrijsko razviti) kot na tiste revne nižinske kmete. No, pa se je po drugi svetovni vojni obrnilo. Industrijska revolucija je izgubila krila, začenjala se je postindustrijska družba. Težka industrija, premog,...so vse bolj izgubljali smisel na račun bolj ekoloških virov, storitev, turizma,... Flamci, ki niso bili toliko obremenjeni z bremenom industrijske dediščine so hitro pograbili priložnost in ravno z drobnim gospodarstvom privatne iniciative izkoristili zlata petdeseta in šestdeseta in takrat prehiteli okorelo Valonijo, ki je vse stavila na velike glomazne projekte, ki so v postindustrijski družbi eden za drugim propadali. Ravno za to se tudi niso mogli preusmeriti tako hitro kot Flamci, ki so v bistvu začeli od začetka. Danes vemo da je Flandrija veliko bogatejša kot Valonija, ki se je komaj pred kakimi desetimi, petnajstimi leti začela pobirati.

Pa kaj govorim o Belgiji, saj imamo pri nas ekvivalenten primer le v dosti manjšem obsegu: zasavski revirji, nekoč ponos gospodarstva danes propad s kopico brezposelnih. Pa po Evropi tudi: Porurje(tega so Nemci že delno uspeli sanirati spet z drobnimi projekti, celo turizem se gredo in turistom ponujajo obiske zaprtih tovarn, rudnikov, industrijskih muzejev,...), francoski pokrajini Nord in Lorena, angleški Midlands,...

In kaj bi danes rešilo Zasavje? Točno to: spodbujanje drobnega gospodarstva, privatne iniciative, storitev, turizma,... Isto Velenje in Šoštanj. Naši se gredo pa ne neki TEŠ. Bog pomagaj, namesto da bi to vložili v hitrejšo izgradnjo elektrarn na Savi.

Se pa strinjam z drugim odstavkom: varovati to, ono,... pridobiti moraš ne vem koliko papirjev pa okoljskih pa prostorskih dovoljenj,... Ja ravno to odvrača drobne podjetnike pa tudi tuje vlagatelje.

Je pa zanimivo kako je ta projekt Bohinj 2864 dobil tako hitro vsa potrebna dovoljenja. Komaj se je dobro začelo govoriti o njem. Nekdo je zgoraj rekel, da je problem samo še z dvema lastnikoma(mimogrede kadar v Avstriji kaj pomembnega gradijo, najprej vse lastnike na tistem območju razlastijo(!), da se lahko takoj začne graditi in se šele potem preklajo o odškodnini na sodiščih).

Zanimivo torej da se je tukaj takoj poskrbelo za vse papirje, en drobni privatnik se pa lahko za*e*ava 5-10 let z birokracijo pa še vprašanje če mu bo uspelo.
(+3)všeč
jax6. 04. 2013 18:44:30
vansims:

Nimaš čisto prav. Drobno gospodarstvo je v resnici značilno predvsem za revne države, zlasti azijske in afriške. Tam dejansko večjih ekonomskih sistemov sploh ni in je vsa ekonomija, ki jo države poznajo, po defaultu drobna - od izposoje telefonov, čiščenja čevljev, samooskrbnega kmetijstva ipd. Ni pa kapitala, ki bi omogočal investicije v večjo produktivnost in delovna mesta.
Zdaj - kaj pa je z Nemčijo in Avstrijo, ki se pogosto omenjata kot državi, ki temeljita na drobnem gospodarstvu - to je majhna optična prevara. V resnici gre za to, da imajo te države (tudi Švica, Nizozemska in druge) prekleto dobro razvite velike ekonomske sisteme. In večji del BDP-ja lahko v drobnem gospodarstvu proizvedejo ravno zato, ker imajo čvrste in dobro vodene velike sisteme, kamor se lahko kot podizvajalci vključujejo tudi majhna podjetja. Če pa se misliš it drobno gospodarstvo brez velikih sistemov, potem v resnici dobiš bazar ekonomijo. In to je smer, ki jo v slovenski ekonomski politiki zagovarjajo nekateri, jaz pa mislim, da gre za popolnoma zgrešeno pozicijo. Če pa privzamemo, da se morajo naša majhna podjetja kot podizvajalci vključevati v sisteme na globalnem trgu, potem posredno priznamo tudi, da bomo vedno le nekakšna manjvredna kolonija razvitemu zahodu.
In še kar se tiče Valonije in drugih klasičnih industrijskih območij: tvoja analiza je v osnovi točna, ampak glavni razlog, zakaj so to še danes v glavnem depresivne regije z visoko brezposelnostjo in izseljevanjem prebivalstva, je bolj preprost: gre preprosto za to, da imajo te regije kot posledica razcveta težke industrije mnogo preveč prebivalstva. Posledica tega pa je jasna - seveda pride postopoma do preusmeritve gospodarstva in vsaj omejenega okrevanja. Ampak to okrevanje nikoli ne pripelje do istega standarda, ki so ga te regije imele prej. Preprosto zato, ker drobno gospodarstvo nikoli ne more ponuditi toliko delovnih mest, kot jih je lahko težka industrija. Zato se v takšnih regijah postopoma zgodi okrevanje, ampak še vedno ostanejo socialno krhke regije z visoko brezposelnostjo in depresivno družbeno klimo. In to je v veliki meri stvar preproste matematike - tam je pač preveč ljudi za vsakršno ekonomsko bazo. In takšne so zdaj vse stare industrijske regije - Valonija, severna Anglija, Porurje, če hočeš Zasavje. Lahko se zgodi rast, ampak resničnega razcveta ne bo. In ga tudi nikoli več ne more biti, razen če se ne zgodi dvoje: bodisi se iz regije odseli dovolj ljudi, da pritisk na ekonomsko bazo ni več tako visok, bodisi pride do nove industrijske revolucije.
Zato sem jaz zelo zadržan v udrihanju po velikih gospodarskih sistemih in zagovarjanju malega gospodarstva. Veliki sistemi so pač temelj in čeprav je v razvitih deželah res več zaposlenih v malih podjetjih, pa ta podjetja lahko obstajajo prav zaradi velikih.
(+2)všeč
Holcar26. 04. 2013 18:49:39
gre za to, kakšna vrsta drobnega gospodarstva je to.
v sloveniji pač ne boš našel čistilcev čevljev ipd., če že, bi jih moral z lupo iskati. prepričan sem, da vansims ni mislil tega.
všeč
VanSims6. 04. 2013 21:51:19
@jax:

Imaš prav, brez večjih sistemov ne gre. Področja, ki so še vedno nerazvita seveda nimajo takih sistemov. Tista, ki se razvijajo(Kitajska, Indija, Južna Amerika,...) pa se razvijajo ravno na njihovih temeljih. Do tu vse lepo in prav. Ampak zahodna družba je že razvita. Zahodna družba se je razvijala na velikih sistemih industrijske revolucije. To gre do neke mere, da se dobi tista osnova potem pa se mora slej ali prej zgoditi še kaj drugega sicer je 'valonski scenarij' neizogiben. Ne moreš živeti le od velikih projektov. Dajo osnovo in že medtem ko jahaš na konjunkturi, ki jo dajejo moraš misliti na to kaj bo potem ko se izpojejo. Nič ni večnega.

Valoncem se je to zgodilo ravno zato ker so bili po eni strani enostransko usmerjeni podrugi pa zaspali na teh projektih. Denarja, ki so prinašali niso vlagali naprej v druge panoge , druge projekte v raznolikost gospodarstva, to pa pomeni tudi drobljenje kapitala v smislu da ni vse skoncentrirano v nekaj velikih stvari od katerih je vse odvisno.

To se lahko zgodi npr. tudi Arabcem. Sedaj lepo živijo od nafte. Bogastvo je skoncentrirano v rokah peščice šejkov in naftnih mogotcev. Kaj pa potem? Ko je zmanjka? Ali pa če prej slučajno(kljub mighty naftnemu lobiju) razvijemo alternativno energijo? Če niso dobička od nafte usmerili naprej v druge projekte, v druge ljudi, drobnejšo, prožnejšo ekonomijo bodo ko bo naftnega obdobja konec spet šli nazaj na kamele in v šotore, če malo pretiravam. mežikanje

Slovenija je dokaj že razvita. Rabimo tudi še velike razvojne projekte. Če je ta Bohinj 2864 eden izmed njih nimam nič proti. Vendar moramo misliti na to kaj potem? Sicer se nam lahko zgodi 'valonski scenarij', ki se nam je v tej krizi pravzaprav že začel a še ni vse prepozno.

Tudi mi smo bili preveč usmerjeni, da tako rečem k velikim projektom. Eden od njih je bil npr. izvoz na zahodna bogata tržišča in na Balkan. Pa skoraj nič drugam. In sedaj ko so ta tržišča v krizi je štala tudi pri nas. Sedaj smo se šele začeli preusmerjati na rastoča tržišča Azije in J. Amerike. A počasi. Morali bi prej. To je primer tistega, ko sem rekel, da moraš že v času ko ti veliki projekti prinašajo denar misliti na drobnejše, v našem primeru na razpršitev izvoza(in investiranje dobička od njega drugam) to pa se zgodi če obstaja več podjetij, ki zvaža na različne trge i.e. drobnejša ekonomija.
(+2)všeč
viharnik7. 04. 2013 07:50:30
Razlika med nami in vzhodnjaki je v tem, da tam lahko izdelujejo končne produkte s ceneno delovno silo, ker je sam narod navajen trdega dela za malo denarja.Mi pa takšnih delovnih navad nismo v zgodovini nikoli razvili in prevzeli, še manj, da lahko delamo dnevno za prgišče riža.Tako se je svetovna proizvodnja širila najprej na Kitajsko, nakar že roma v Indijo in druge bližnje države, potem bo prišel posel počasi v Afriko.Nam ostane paradni konj samo znanje in projekti ter izdelovanje kvalitetnih posebnih izdelkov, ki se prodajajo širom po svetu.Mi kot evropski narod ne bomo nikoli kos vzhodnim družbam pri izdelavi končnih produktov, ker se enostavno v zgodovini nismo razvili v težkih pogojih ustvarjati benefit in nam to ni bilo treba.Živeli smo kot sodobna družba znanja ter človeških vrednot s povsem drugačnim tempom vsakdana v življenju.Svetovnemu gospodarstvu bomo edino lahko konkurirali z razvojnim znanjem in nekaterimi končnimi produkti, ki jih vzhod še ne more izdelovati.Še vedno pa sam precej raje posežem po kvalitetnih evropskih proizvodih, kot pa malo cenejši robi a s tem tudi manj kvalitetni, ki pride iz vzhoda.Kopirajo tam že vse masovno, tudi sončne kolektorje (fotovoltaiko), a tiste najbolj zmogljive module z največjim površinskim izkoristkom pri sončnem obsevanju še ne znajo izdelovati, tu prednjačijo nemci in kanadčani.
všeč
Stran:1234567
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej registrirati.
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Pogoji uporabe, Piškotki