znátna nevárnost plazôv
Znátna nevárnost plazôv (-e, -i, ž.) se nanaša na stanje v planinskem okolju, ko obstaja povečana možnost sprožitve snežnih plazov že ob zmerni dodatni obremenitvi snežne odeje, na primer zaradi hoje, smučanja ali drugih dejavnosti na pobočjih. To stanje ustreza 3. stopnji na evropski lestvici nevarnosti plazov in je označeno s svetlo rdečo barvo. Običajno je nevarnost izrazitejša na določenih pobočjih glede na njihovo lego in nadmorsko višino.
Prevodi v tuje jezike
- Angleščina: Considerable avalanche danger / Considerable avalanche hazard
- Nemščina: Erhebliche Lawinengefahr
- Italijanščina: Notevole pericolo di valanghe
- Francoščina: Danger d'avalanches marqué
- Španščina: Peligro considerable de avalanchas
- Hrvaščina: Značajan rizik od lavina
Primeri uporabe v stavkih
- V visokogorju je trenutno razglašena znátna nevárnost plazôv, zato je hoja po neoznačenih poteh odsvetovana.
- Planinski vodnik nas je opozoril, da je na severnih pobočjih znátna nevárnost plazôv zaradi svežega snega.
- Pred vzponom preverite poročilo o snežnih razmerah, saj je možna znátna nevárnost plazôv na višjih nadmorskih višinah.
- Smučarji so se odločili za varnejšo pot, ker je bila na območju znátna nevárnost plazôv.
- Ob znátni nevárnosti plazôv je pomembno, da imamo s seboj lavinsko opremo, kot so lopata in žolna.
Etimologija
Besedna zveza znátna nevárnost plazôv je sestavljena iz treh delov. Pridevnik znaten izhaja iz praslovanskega korena *znati*, ki pomeni vedeti, poznati, in se je razvil v pomenu pomemben ali velik. Beseda nevarnost izhaja iz stare cerkvene slovanščine in je povezana s praslovanskim *ne-* (negacija) in *varъ* (varen), kar skupaj pomeni stanje, ki ni varno. Beseda plaz izhaja iz praslovanskega *plazъ*, ki pomeni drsenje ali padanje, in je v slovenščini dobila specifičen pomen snežnega ali zemeljskega zdrsa v gorskem okolju. Zveza kot celota je specifična za planinsko terminologijo in se uporablja v kontekstu ocenjevanja snežnih razmer.
Naključne besede
evrópska skála nevárnosti plazôv, žimáriti, módčev škrípec, dobráva, planínska kárta