zêmeljski pláz

zêmeljski pláz -ega plazú m: Naravni pojav, pri katerem se večja količina zemlje, kamenja ali drugega materiala zaradi gravitacije ali drugih dejavnikov, kot so močno deževje, potresi ali erozija, nenadoma odtrga od podlage in zdrsne po pobočju navzdol. Pojav je pogost v gorskih in hribovitih območjih, kjer lahko povzroči znatno škodo na infrastrukturi in ogrozi varnost ljudi. V nekaterih primerih se izraz pogovorno uporablja tudi za manjše zdrsne zemlje, vendar se strokovno nanaša na obsežnejše premike materiala.

Etimologija

Beseda "zêmeljski" izhaja iz staroslovanske besede "zemlja", ki pomeni zemlja ali tla, in se v slovenščini uporablja za opisovanje stvari, povezanih s tlemi ali površjem. Beseda "pláz" izhaja iz glagola "plaziti se", ki pomeni drsenje ali premikanje po površini, in je sorodna z izrazi v drugih slovanskih jezikih. Skupaj besedna zveza "zêmeljski pláz" opisuje drsenje zemlje kot naravni pojav. Izraz je v slovenskem jeziku uveljavljen že več stoletij, saj so tovrstni pojavi pogosti v alpskih in predalpskih regijah.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: landslide, landslip
• Nemščina: Erdlawine, Bergrutsch, Erdrutsch, Bergschlipf
• Italijanščina: valanga di terra, frana di terra, smottamento
• Francoščina: glissement de terrain
• Španščina: deslizamiento de tierra, derrumbe
• Hrvaščina: klizište, odron zemlje

Primeri uporabe v stavkih

• Po močnem deževju je v dolini pod goro nastal zêmeljski pláz, ki je zasul lokalno cesto.
• Planinci so opozorili na nevarnost, saj so opazili znake, da bi lahko kmalu prišlo do zêmeljskega plazú.
• V zgodovinskih zapisih je omenjen velik zêmeljski pláz, ki je pred stoletji uničil vas v Alpah.
• Geologi proučujejo vzroke za pogoste zêmeljske plazove na tem območju, da bi preprečili nadaljnjo škodo.
• Ob gradnji avtoceste so morali inženirji upoštevati možnost zêmeljskega plazú in ustrezno zavarovati pobočje.

Naključne besede

pêrlonka, bók gôre, enójna vŕv, kljúčno mésto, komplét zatíčev