zamèt

zamèt -éta m: Plast snega, peska ali drugega materiala, ki ga veter nanese na določeno mesto in tam oblikuje kopičenje, pogosto v obliki gomile ali grebena. V planinskem kontekstu se najpogosteje nanaša na snežne zamete, ki lahko predstavljajo nevarnost zaradi možnosti plazov ali oteženega prehoda. Izraz se uporablja predvsem v zvezi s snegom, kot na primer "snežni zamèt" ali "srpasti zamèt", ki opisujeta specifične oblike ali lokacije kopičenja snega.

Etimologija

Beseda zamèt izhaja iz slovanskega korena, povezanega z glagolom "metati", kar pomeni metanje ali nanašanje. V slovenščini in drugih slovanskih jezikih se izraz uporablja za opisovanje pojava, ko veter ali druge naravne sile premikajo in kopičijo material, kot je sneg ali pesek. Beseda je prisotna v starejših slovenskih besedilih in je del naravoslovnega in planinskega izrazoslovja.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: drift, snow drift, accumulation of drifted snow
• Nemščina: Verwehung, Schneewehe, Schneeverwehung, Triebschneeablagerung
• Italijanščina: deposito di neve transportato dal vento, deposito di neve, amasso di neve transportato dal vento
• Francoščina: congère, dépôt de neige soufflée, amas éolien de neige
• Španščina: acumulación de nieve por el viento, ventisquero, deriva de nieve
• Hrvaščina: snježni nanos, snježni zamet, nanos snijega

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na goro smo naleteli na snežni zamèt, ki je prekrival pot.
• V dolini so močni vetrovi ustvarili srpasti zamèt, ki je oviral prehod.
• Planinci so opozorili na nevarnost plazov zaradi velikega zamèta na pobočju.
• Po nevihti je zamèt snega dosegel višino več kot enega metra.
• Ob poti smo opazili manjši zamèt, ki ga je nanosil veter čez noč.

Naključne besede

čêlna kotánja, rastlínski obràt, onsight, vpéti, dvójna vŕv