snéžni zamèt
Definicija: Snéžni zamèt (m. sp., -ega, -éta) je snežna tvorba, ki nastane v zavetrnih predelih gora ali drugih površin, kjer veter med sneženjem ali vejavico nanese in kopiči sneg v značilne oblike. Gre za naravno akumulacijo snega, ki jo pogosto najdemo na pobočjih, grebenih ali drugih izpostavljenih mestih, kjer so vetrovi močni. Ta pojav je pomemben v planinstvu, saj lahko snežni zameti predstavljajo nevarnost zaradi nestabilnosti snežne odeje ali možnosti plazov.
Etimologija
Beseda "zamèt" izhaja iz staroslovanskega korena, povezanega z glagolom "metati", kar pomeni metati ali nanašati. V kontekstu "snéžni zamèt" se nanaša na sneg, ki ga veter "meče" ali kopiči na določeno mesto. Beseda je v slovenskem jeziku v uporabi že več stoletij, zlasti v alpskih in kmečkih okoljih, kjer so vremenski pojavi, povezani s snegom, pogosti.
Prevodi v druge jezike
- Angleščina: snow drift
- Nemščina: Schneeverwehung, Schneewehe, Verwehung, Triebschneeablagerung
- Italijanščina: deposito di neve trasportata dal vento, deposito eolico di neve
- Francoščina: congère, amas éolien de neige, dépôt de neige soufflée
- Španščina: acumulación de nieve por el viento, ventisquero
- Hrvaščina: snježni nanos, snježni nanosi vjetrom
Primeri uporabe v stavkih
- Med vzponom na Triglav smo naleteli na velik snéžni zamèt, ki je oteževal prehod čez greben.
- V zavetrju stene se je oblikoval snéžni zamèt, ki je kazal na močne vetrove prejšnje noči.
- Planinci so opozarjali, da je snéžni zamèt na pobočju nestabilen in bi lahko sprožil plaz.
- Po vejavici je bil snéžni zamèt tako globok, da smo se vanj pogreznili do pasu.
- Vodnik nam je svetoval, naj se izogibamo predelom, kjer se pogosto nabira snéžni zamèt zaradi nevarnosti zdrsa.
Naključne besede
míkrozatíč, kôpno plézanje, gráminger, propagándni odsèk, aktívno varoválo