zagózda

zagózda -e ž: V planinstvu in gorništvu nekdaj uporabljan plezalni pripomoček, izdelan iz lesa ali kovine, ki je imel konično obliko in se je zabijal v razpoke ali poči v skali za zagotavljanje opore ali varovanja pri vzponu. V žargonu se pogosto imenuje tudi kájla.

Etimologija

Beseda zagózda izhaja iz slovenskega glagola zagozditi, ki pomeni zatakniti ali zagozditi nekaj na mestu, da se ne premika. Koreni besede so povezani s staroslovanskimi izrazi za klin ali zagozdenje, kar nakazuje na funkcionalno uporabo predmeta. Beseda je v slovenskem jeziku prisotna že v zgodnjih opisih orodij in pripomočkov, povezanih z delom v naravi.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: wedge, chock, wedge-shaped nut
• Nemščina: Keil, Klemmkeil
• Italijanščina: cuneo, blocchetto da incastro
• Francoščina: coin, coinceur
• Španščina: cuña, empotrador
• Hrvaščina: klin, zaglavak

Primeri uporabe v stavku

• Med plezanjem v steni je alpinist uporabil zagózdo, da si je zagotovil varno oporo v razpoki.
• V starih časih so plezalci pogosto izdelovali zagózde iz lesa, saj kovinskih še ni bilo na voljo.
• Vodnik nam je pokazal, kako pravilno zabiti zagózdo v skalno počenico, da ne zdrsne.
• Med opremo za zgodovinsko plezanje je bila zagózda nepogrešljiv pripomoček za varovanje.
• Ko je zagózda zdrsnila iz razpoke, je moral plezalec hitro poiskati drugo oporno točko.

Naključne besede

štófelcíger, povzpéti se, nahŕbtnik, tèmna sténa, kóta