vstòp narávnost

Vstòp narávnost (m) označuje plezalno ali planinsko pot, ki vodi neposredno navzgor po steni ali pobočju, brez večjih odstopanj ali obhodov. Gre za direktno smer, ki pogosto predstavlja najkrajšo, a lahko tudi najzahtevnejšo pot do cilja. Ta izraz se uporablja predvsem v gorništvu in alpinizmu za opis linije vzpona, ki sledi naravni ali logični poti navzgor, brez zavijanja po lažjih prehodih. V nekaterih kontekstih se lahko izraz pogovorno uporablja za opis zelo zahtevnega ali neposrednega pristopa k reševanju problema, vendar je v planinski terminologiji omejen na fizični vzpon.

Primeri uporabe v stavkih

• Alpinisti so se odločili za vstòp narávnost, čeprav je bil bolj izpostavljen kot obhodna pot.
• Vstòp narávnost po severni steni je znan kot ena najtežjih smeri v teh gorah.
• Za začetnike vstòp narávnost ni priporočljiv, saj zahteva veliko izkušenj in moči.
• Med plezanjem smo ugotovili, da je vstòp narávnost edina možna pot zaradi snežnih razmer.
• Vodnik nam je razložil, da vstòp narávnost ponuja najlepše razglede, a tudi največ tveganj.

Etimologija

Izraz "vstòp narávnost" izhaja iz slovenske besede "vstop", ki pomeni začetek ali vstopno točko, ter prislova "naravnost", ki označuje neposredno smer ali pot brez ovinkov. Beseda "vstop" izvira iz praslovanskega korena *vъstǫpiti, ki pomeni stopiti noter ali začeti pot, medtem ko "naravnost" izhaja iz starejše oblike, povezane z ravno linijo ali smerjo. V planinskem kontekstu se je izraz uveljavil z razvojem alpinizma v slovenskem prostoru konec 19. in začetek 20. stoletja.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: Direct Ascent
• Nemščina: Direkter Aufstieg
• Italijanščina: Salita Diretta
• Francoščina: Ascension Directe
• Španščina: Ascenso Directo
• Hrvaščina: Direktni Uspon

Naključne besede

púh plazú, projékt, cénter sidríšča, trájno nèpremočljíva vŕv, cóna iztéka plazú