vŕhnji pláz

Vŕhnji pláz (-ega plazú, m) je vrsta snežnega plazu, ki se sproži v zgornjih slojih snežne odeje, pogosto zaradi šibke povezanosti med površinskimi plastmi snega ali zaradi zunanjih dejavnikov, kot so veter, sonce ali obremenitev s strani planincev. Ta vrsta plazu običajno ne zajame celotne globine snežne odeje, temveč le njene površinske dele, kar ga razlikuje od globinskih plazov. V planinski terminologiji se izraz uporablja za opis specifične dinamike snežnih plazov, ki so lahko še posebej nevarni zaradi svoje nenadnosti in pogostosti v določenih vremenskih razmerah.

Etimologija

Beseda vŕhnji izhaja iz slovanskega korena, ki označuje nekaj, kar je na vrhu ali površinsko, in je povezana z besedo "vrh". Beseda pláz izhaja iz staroslovanskega izraza "plazъ", ki pomeni drsenje ali padanje, in se v slovenščini uporablja za opis snežnih ali zemeljskih zdrsov. Kombinacija vŕhnji pláz tako dobesedno pomeni "površinski zdrs" ali "plaz na vrhu".

Prevodi

• Angleščina: Surface avalanche
• Nemščina: Oberlawine, Oberflächenlawine
• Italijanščina: Valanga di superficie
• Francoščina: Avalanche de surface
• Španščina: Avalancha de superficie
• Hrvaščina: Površinska lavina

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na goro smo opazili, da se je sprožil vŕhnji pláz, ki je zasul del poti pod nami.
• Vŕhnji pláz je pogosto posledica vetra, ki na površini snežne odeje ustvari nestabilne plošče.
• Planinski vodnik nas je opozoril, naj se izogibamo strmim pobočjem, kjer je možen vŕhnji pláz.
• Po obilnem sneženju se je na severni strani gore sprožil vŕhnji pláz, ki je ogrožal bližnjo kočo.
• Analiza snežne odeje je pokazala šibko plast, ki bi lahko povzročila vŕhnji pláz ob najmanjši obremenitvi.

Naključne besede

gmájna, smúčarska pálica, mŕtvi hòd, prezračeválna odprtína čeláde, dólga zapéstna zánka cepína