vpádnica

vpádnica -e ž (planinska terminologija): Umišljena navpična ali skoraj navpična črta, ki poteka navzdol od določene točke v gorskem okolju, pogosto povezana z naravnimi potmi padanja kamenja, snežnih plazov ali tekoče vode. V kontekstu plezanja in gorništva se izraz uporablja tudi za smer, po kateri se lahko spušča prvi plezalec v navezi ali poteka jeklenica pritrjenega vitla. Beseda se včasih uporablja tudi v širšem smislu za opis najstrmejše smeri na pobočju, po kateri se naravno odvija gibanje materiala zaradi gravitacije.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: fall-line
• Nemščina: Falllinie
• Italijanščina: linea di caduta, linea di massima pendenza, profilo del pendio
• Francoščina: ligne de pente
• Španščina: línea de caída
• Hrvaščina: linija pada

Primeri uporabe v stavku

• Plezalec je moral paziti, da se med vzponom ne nahaja pod vpádnico, kjer bi lahko padlo kamenje.
• Med spustom po snežnem pobočju smo sledili vpádnici, saj je bila to najhitrejša pot navzdol.
• Vpádnica je ključna pri načrtovanju varnih poti v gorah, saj kaže, kje so največje nevarnosti plazov.
• Jeklenica vitla je bila napeljana točno po vpádnici, da je omogočila varen transport opreme.
• Pred vzponom smo analizirali teren in ugotovili, da vpádnica poteka čez nevaren skalnat odsek.

Etimologija

Beseda vpádnica izhaja iz slovenskega glagola "vpasti" oziroma "padati", ki označuje gibanje navzdol, ter pripone "-nica", ki označuje abstraktni pojem ali smer. Beseda je nastala v kontekstu opisovanja naravnih pojavov v gorskem okolju in se je uveljavila v planinski terminologiji za označevanje smeri padanja ali spuščanja. Natančen čas nastanka besede ni dokumentiran, vendar je povezana z razvojem gorniške kulture in jezika v slovenskem prostoru, ki se je intenzivno razvijal v 19. in 20. stoletju z ustanovitvijo Slovenskega planinskega društva (1893) in drugih podobnih organizacij.

Naključne besede

búlin vôzel, poizvedoválna ákcija, kót álfa, zélo zahtévna oznáčena planínska pót, šotorovína