visôki čévelj

visôki čévelj -ega -vlja m nav. mn. – vrsta obutve, ki sega nad gleženj in je namenjena predvsem za hojo po zahtevnem terenu, kot so planinske poti, kamenje ali sneg. Ta vrsta čevlja nudi oporo gležnju, zaščito pred poškodbami in boljši oprijem na neravnih površinah. Pogosto se uporablja v planinstvu, gorništvu in drugih dejavnostih na prostem. Beseda se včasih uporablja tudi v širšem kontekstu za katero koli obutev, ki sega nad gleženj, vendar je v planinskem žargonu povezana predvsem z robustno in funkcionalno obutvijo za gore.

Etimologija

Beseda visôki čévelj izhaja iz slovenskega jezika, kjer pridevnik "visôki" opisuje višino obutve, ki sega nad gleženj, medtem ko je "čévelj" starinska ali dialektna oblika za čevelj, ki izhaja iz srednjeveške latinščine calceus, kar pomeni obutev. Beseda se v slovenščini uporablja že dolgo časa, zlasti v povezavi z obutvijo za težje terene.

Prevodi

• Angleščina: Boot
• Nemščina: Stiefel
• Italijanščina: Stivale
• Francoščina: Botte
• Španščina: Bota
• Hrvaščina: Čizma

Primeri uporabe v stavkih

• Pred vzponom na Triglav sem si kupil nov par visôkih čevljev za boljšo oporo na skalnatem terenu.
• Visôki čévelj je nujen del opreme za zimsko planinarjenje, saj ščiti pred snegom in mrazom.
• Med hojo po blatni poti sem bil hvaležen, da sem obul visôke čevlje, ki so preprečili vdor vode.
• V planinski koči so mi svetovali, naj si priskrbim kakovosten visôki čévelj za varnejši korak.
• Po dolgem dnevu hoje sem opazil, da mi je visôki čévelj dobro podprl gleženj in preprečil zvijanje.

Naključne besede

gíb, karnísa, dihálnik, drénovec, centrálna smér