visôka vêjavica

Visôka vêjavica (-e, -e, ž) je vremenski pojav v gorskem okolju, pri katerem močan veter dviguje sneg iz snežne odeje in ga raznaša v zrak, pogosto na veliki višini, kar povzroča znatno zmanjšano vidljivost. Ta pojav je značilen za visokogorska območja, kjer so vetrovi močnejši, in lahko predstavlja nevarnost za planince zaradi omejene orientacije in povečanega tveganja za podhladitev.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: Blowing snow
• Nemščina: Schneetreiben
• Italijanščina: Scaccianeve alto, neve spazzata dal vento in aria
• Francoščina: Chasse-neige élevé, poudrerie élevée
• Španščina: Nieve soplada por el viento
• Hrvaščina: Visoka vijavica, snijeg nošen vjetrom

Primeri uporabe v stavku

• Med vzponom na Triglav nas je presenetila visôka vêjavica, zato smo se morali obrniti.
• V visokogorju je visôka vêjavica pogost pojav, ki zahteva previdnost in ustrezno opremo.
• Zaradi visôke vêjavice je bila vidljivost skoraj ničelna, kar je otežilo reševalno akcijo.
• Planinci so poročali o močni visôki vêjavici, ki je prekrila vse poti na grebenu.
• Pred odhodom v gore vedno preveri vremensko napoved, saj lahko visôka vêjavica hitro spremeni razmere.

Etimologija

Beseda visôka vêjavica izhaja iz slovenskega jezika, kjer pridevnik "visok" označuje višino ali intenzivnost pojava, medtem ko "vêjavica" izhaja iz starejše slovanske besede, povezane z vetrom in snežnim viharjem. Beseda "vêjavica" je sorodna z glagolom "vejati", ki pomeni pihati ali raznašati sneg z vetrom, in je prisotna v več slovanskih jezikih z rahlimi pomenskimi odtenki.

Naključne besede

koríto, hidratácija, pêntlja, težávnostna léstvica, sárdar