visôka obláčnost

visôka obláčnost -e -i ž: Meteorološki izraz, ki označuje prisotnost oblakov na višini nad 6000 metrov nad morsko gladino. Ti oblaki so običajno tanki in prosojni, pogosto sestavljeni iz ledenih kristalov zaradi nizkih temperatur na teh višinah. Najpogostejši tipi visoke oblačnosti vključujejo ciruse, cirrostrate in cirrokumulose. Ta vrsta oblačnosti ne povzroča padavin, lahko pa nakazuje spremembe vremena, kot je približevanje fronte.

Prevodi

• Angleščina: high cloud
• Nemščina: hohe Schichtwolken, hohe Wolken
• Italijanščina: nubi alte
• Francoščina: étage des nuages supérieurs
• Španščina: nubes altas
• Hrvaščina: visoka naoblaka

Primeri uporabe v stavku

• Med vzponom na Triglav smo opazili visôko obláčnost, ki je nakazovala možnost poslabšanja vremena.
• Visôka obláčnost je prekrila nebo, vendar ni bilo pričakovati dežja.
• Vodnik nam je razložil, da je visôka obláčnost pogosto znak približevanja tople fronte.
• Kljub visôki obláčnosti je bil razgled z vrha še vedno osupljiv.
• Pred odhodom v gore vedno preverim, ali je prisotna visôka obláčnost, saj lahko vpliva na vremenske razmere.

Etimologija

Beseda "visôka" izhaja iz praslovanskega korena *vysokъ*, ki pomeni "visok" ali "dvignjen", in je povezana z višino ali oddaljenostjo od tal. Beseda "obláčnost" izhaja iz stare slovenščine in je povezana s korenom *oblak*, ki označuje meglico ali oblak, ter pripono *-nost*, ki izraža stanje ali lastnost. Skupaj beseda "visôka obláčnost" dobesedno pomeni "oblačnost na veliki višini", kar ustreza njeni meteorološki definiciji.

Naključne besede

švícarski škrípec, visokogôrska smúčarska pót, T-blók, metamórfna kamnína, aeróbni napòr