višínska bolézen

višínska bolézen -e -zni ž: Stanje, ki nastopi zaradi pomanjkanja kisika na velikih nadmorskih višinah, običajno nad 2500 metri, kjer telo ni dovolj prilagojeno na redkejši zrak. Simptomi vključujejo glavobol, slabost, omotico, utrujenost in težave z dihanjem. Pogosto se pojavlja pri planincih in alpinistih, ki se prehitro vzpnejo na višje nadmorske višine brez ustrezne aklimatizacije. Posebna oblika je akútna višínska bolézen, ki lahko v hujših primerih vodi v življenjsko ogrožajoče zaplete, kot sta pljučni ali možganski edem.

Primeri Uporabe v Stavku

• Med vzponom na Triglav je planinec občutil simptome, ki so kazali na višínsko bolézen.
• Višínska bolézen je pogosta težava pri ekspedicijah na Himalajo, če se vzpon izvaja prehitro.
• Da bi preprečili višínsko bolézen, so se odločili za postopno aklimatizacijo na višini 3000 metrov.
• Zdravnik je opozoril, da lahko višínska bolézen v skrajnih primerih povzroči resne zdravstvene zaplete.
• Po prvem dnevu na višini je skupina občutila blago višínsko bolézen, ki je minila po počitku.

Etimologija

Beseda višínska bolézen je sestavljena iz dveh delov: "višínski", ki izhaja iz samostalnika "višína" in označuje nekaj, kar je povezano z višino, ter "bolézen", ki izhaja iz stare slovanščine in pomeni stanje trpljenja ali obolenja. Beseda "višína" ima korenine v praslovanskem *vysota, ki pomeni dvignjenost ali višino. Slovenski izraz se je razvil v kontekstu opisovanja specifičnih zdravstvenih težav, povezanih z bivanjem na velikih nadmorskih višinah, in je prevzet iz širšega medicinskega in planinskega besedišča.

Prevodi v Druge Jezike

• Angleščina: mountain sickness, altitude sickness
• Nemščina: Bergkrankheit, Höhenkrankheit
• Italijanščina: mal di montagna
• Francoščina: mal des montagnes
• Španščina: mal de altura, mal de montaña
• Hrvaščina: visinska bolest

Naključne besede

présta, plezálne pájkice, nahŕbtnik za ožívljanje, obmóčje ledeníških razpók, sprožíti pláz