vétrni srén

Vétrni srén (-ega, -a, m) je trdna snežna skorja, ki nastane na površini snežne odeje zaradi delovanja vetra. Veter nabija snežna zrna na površino, kjer se zaradi nizkih temperatur in ponavljajočega se zmrzovanja povežejo v kompaktno, trdo plast. Ta pojav je pogost v visokogorju, kjer so vetrovne razmere močne, in lahko predstavlja nevarnost za planince, saj je površina pogosto spolzka.

Etimologija

Beseda vétrni srén izhaja iz slovenskega jezika, kjer je pridevnik "vétrni" povezan z vetrom (iz korena "veter"), medtem ko je "srén" starejša ali narečna beseda za trd, zmrznjen sneg ali snežno skorjo. Izraz je specifičen za planinsko terminologijo in se uporablja predvsem v strokovnem kontekstu.

Prevodi

• Angleščina: Wind crust, Wind-beaten snow
• Nemščina: Windharsch
• Italijanščina: Neve crostosa soffiata
• Francoščina: Croûte de neige ventée
• Španščina: Costra de nieve venteada
• Hrvaščina: Vjetrovna kora snijega

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na Triglav smo naleteli na vétrni srén, ki nam je otežil hojo.
• Vétrni srén je pogosto vzrok za zdrs na strmih pobočjih, zato so dereze obvezne.
• V visokogorju je vétrni srén nastal zaradi močnih sunkov vetra prejšnjo noč.
• Planinski vodnik nas je opozoril, da je vétrni srén lahko nevaren brez ustrezne opreme.
• Po nekaj dneh vetrovnega vremena se je na snežni odeji oblikoval trden vétrni srén.

Naključne besede

sòplezálka, mésto zajétja, májerica, kuloár, visokogôrska pót