varoválna tóčka

varoválna tóčka -e -e ž: Mesto ali oporna točka v planinski ali plezalni poti, ki omogoča pritrditev varovalne opreme, kot so vrvi, karabini ali sidrišča, z namenom zagotavljanja varnosti plezalca pred padcem. Varoválna točka je lahko naravna (npr. skala ali drevo) ali umetno nameščena (npr. klin, svedrovec). V širšem kontekstu se izraz uporablja tudi za označevanje ključnih mest v plezalnih smereh, kjer se izvaja vmesno varovanje med vzponom.

Prevodi

• Angleščina: running belay, runner, anchor, belay point
• Nemščina: Sicherungspunkt
• Italijanščina: protezione, ancoraggio di sicurezza
• Francoščina: point de protection, ancrage de sécurité
• Španščina: punto de aseguramiento, anclaje de seguridad
• Hrvaščina: točka osiguranja, sidrište

Primeri uporabe v stavku

• Med plezanjem sem na polovici smeri našel zanesljivo varoválno tóčko in pritrdil vrv.
• Vodnik nas je opozoril, naj preverimo vsako varoválno tóčko, preden se zanesemo nanjo.
• V steni je bilo premalo naravnih varoválnih tóčk, zato smo morali uporabiti svedrovce.
• Plezalec je padel, a ga je varoválna tóčka uspešno zadržala.
• Pri postavljanju smeri je pomembno, da so varoválne tóčke enakomerno razporejene.

Etimologija

Beseda varoválna tóčka je sestavljena iz dveh delov: pridevnika varoválna, ki izhaja iz glagola varovati v pomenu "ščititi, zagotavljati varnost", in samostalnika točka, ki označuje določeno mesto ali lokacijo. Beseda varovati ima korenine v praslovanskem jeziku, kjer je imela podoben pomen povezan z zaščito. Sestavljenka se je v slovenščini uveljavila v kontekstu planinstva in plezanja z razvojem teh dejavnosti v 20. stoletju, ko se je pojavila potreba po natančni terminologiji za opisovanje varovalnih elementov.

Naključne besede

ànaeróbna zmogljívost, stabílna snéžna odêja, skŕčeni položáj, vreménski preobrát, kómpas