varovalíšče v zánkah

Varovalíšče v zánkah (srednji spol, -a) je specifično mesto v navpični ali previsni steni, kjer plezalec med plezanjem počiva ali se varuje, pri čemer stoji v posebnih plezalnih pripomočkih, kot so zanke ali stremena. To mesto običajno služi kot začasna točka za počitek ali organizacijo nadaljnjega vzpona, pogosto v tehnično zahtevnih smereh, kjer ni naravnih stojišč. Izraz se uporablja izključno v kontekstu plezanja in gorništva.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: Hanging stance, Rest point on aid
• Nemščina: Künstlicher Sicherungspunkt, Schlingenstand
• Italijanščina: Sosta su staffe
• Francoščina: Relais suspendu, Point de repos artificiel
• Španščina: Punto de descanso en estribos, Estación colgante
• Hrvaščina: Odmorište u petljama, Viseća stanica

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom po previsni steni smo se ustavili na varovalíšču v zánkah, da smo si odpočili.
• Plezalec je uredil varovalíšče v zánkah, da je lahko zamenjal opremo za nadaljevanje smeri.
• V tehnično zahtevni smeri je bilo varovalíšče v zánkah edina možnost za počitek.
• Preden je nadaljeval, je preveril, ali je varovalíšče v zánkah dovolj varno pritrjeno.
• Varovalíšče v zánkah nam je omogočilo, da smo se organizirali za zadnji del vzpona.

Etimologija

Beseda varovalíšče izhaja iz slovenskega glagola varovati, ki pomeni zaščititi ali zavarovati, s pripono -išče, ki označuje kraj ali mesto določene dejavnosti. Dodatek v zánkah se nanaša na specifično uporabo plezalnih zank ali stremen, ki so ključni pripomoček pri tovrstnem varovanju. Izraz je torej sestavljen in se uporablja v strokovnem planinskem jeziku za natančno opisovanje situacije v plezalni praksi. Natančen čas nastanka izraza ni dokumentiran, vendar je povezan z razvojem tehničnega plezanja v 20. stoletju, ko so se začeli uporabljati umetni pripomočki za vzpon.

Naključne besede

kombinácija smerí, pénja, želézje, túrni smúčar, lavínska sónda