štúcna

štúcna -e ž (žargonsko): v zgodovinskem kontekstu in planinski rabi označuje vrsto nogavice ali dokolenke brez stopalnega dela, ki se je uporabljala predvsem za zaščito nog pri hoji ali plezanju. Ta kos oblačila je bil pogosto izdelan iz volne ali drugih trpežnih materialov in je služil kot dodatna plast pod planinskimi čevlji ali med nogo in obutvijo, da bi preprečil drgnjenje in zagotovil toploto. Beseda se danes uporablja redko in je bolj značilna za starejše generacije ali specifične planinske kroge.

Primeri uporabe v stavkih

• Pred vzponom si je nadel štúcne, da bi zaščitil noge pred mrazom.
• V starih planinskih priročnikih pogosto omenjajo štúcne kot del osnovne opreme.
• Babica mi je podarila volnene štúcne, ki jih je sama spletla za zimsko turno smučanje.
• Med obnavljanjem stare planinske opreme sem našel par obrabljenih štúcn.
• Na zgodovinski razstavi o planinstvu so bile razstavljene tudi ročno izdelane štúcne.

Etimologija

Beseda štúcna izhaja iz nemškega izraza "Stutzen", ki pomeni kratke nogavice ali dokolenke. V slovenski jezik je verjetno prišla preko stikov z nemško govorečimi območji, zlasti v alpskem prostoru, kjer so bili taki kosi oblačila pogosti med planinci in lovci. Prvotni pomen se je ohranil v žargonski rabi, povezani z zgodovinsko planinsko opremo.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: leg warmer, gaiter (historical)
• Nemščina: Stutzen
• Italijanščina: calza tubolare
• Francoščina: guêtre (historique)
• Španščina: polaina (histórica)
• Hrvaščina: štucna, dokolenica (povijesno)

Naključne besede

komplét z jekleníco, nágnjenost, oprímek na trênje, práva zíma, vzdržljívostna móč