štànt

V planinski in gorniški terminologiji štànt (štánta, m) označuje mesto na plezalni poti ali steni, kjer se plezalec ustavi, da vzpostavi varovanje ali počiva. Gre za varovališče oziroma stojišče, ki je pogosto opremljeno z varovalnimi pripomočki, kot so klini, sidrišča ali druge točke za pritrditev vrvi. V žargonskem jeziku se pogosto uporablja izraz "stojišče" ali "varovališče", vendar je štànt uveljavljen tehnični izraz med plezalci.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: belay stance, belay point
• Nemščina: Standplatz
• Italijanščina: sosta, punto di assicurazione
• Francoščina: relais, point d’amarrage
• Španščina: reunión, punto de aseguramiento
• Hrvaščina: stojište, osiguranje

Primeri uporabe v stavkih

• Na polovici stene smo uredili štànt, da smo lahko zamenjali vodilnega plezalca.
• Plezalec je preveril, ali je štànt dovolj varen, preden je začel varovati soplezalca.
• V opisu smeri je bilo navedeno, da je štànt opremljen z dvema klinoma.
• Po dolgem raztežaju smo se ustavili na udobnem štántu in si privoščili kratek počitek.
• Inštruktor nas je naučil, kako pravilno postaviti štànt v primeru, da ni pripravljenih varovalnih točk.

Etimologija besede štànt

Beseda štànt izhaja iz nemškega jezika, natančneje iz izraza "Standplatz", ki pomeni stojišče ali mesto, kjer se stoji. Izraz se je v slovenski planinski in plezalni žargon prenesel prek nemškega vpliva v alpskem prostoru, kjer so se plezalne tehnike in terminologija razvijale v stiku z nemško govorečimi plezalci. Prvotni pomen se je ohranil, saj se nanaša na fizično lokacijo, kjer plezalec stoji ali se ustavi za varovanje.

Naključne besede

plezálka, višinomér, kôpna skála, nahŕbtnik za plézanje v zaledenélih slapôvih, zagórje