drôbnozŕnati snég

drôbnozŕnati snég (m. sp., samostalnik) je vrsta snega, ki ga sestavljajo zelo majhna zrnca, običajno manjša od 0,5 mm v premeru. Ta vrsta snega je pogosto posledica procesov preoblikovanja snežne odeje, kot so taljenje in ponovno zamrzovanje ali dolgotrajna izpostavljenost vetru in nizkim temperaturam v gorskih območjih. Pojavlja se predvsem v višjih legah in je značilen za starejše snežne plasti, ki so že doživele metamorfozo. V planinski terminologiji se izraz uporablja za opis snega, ki je droben in zrnat, pogosto pa je povezan z večjo trdnostjo snežne površine.

Etimologija

Beseda drôbnozŕnati snég je sestavljena iz dveh delov: pridevnika "drobnozrnati", ki izhaja iz besede "drobno" (majhno, fino) in "zrnati" (sestavljen iz zrnc), ter samostalnika "sneg". Pridevnik "drobnozrnati" opisuje strukturo snega, medtem ko "sneg" izhaja iz praslovanske besede *sněgъ, ki je prisotna v večini slovanskih jezikov in pomeni isto.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: fine-grained snow
• Nemščina: feinkörniger Schnee
• Italijanščina: neve a grani fini
• Francoščina: neige à grains fins
• Španščina: nieve de grano fino
• Hrvaščina: sitnozrnati snijeg

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na goro smo naleteli na drôbnozŕnati snég, ki je oteževal hojo, saj je bil trd in zdrsen.
• V snežni jami smo opazili plast drôbnozŕnatega snéga, kar je kazalo na starejše snežne padavine.
• Drôbnozŕnati snég na pobočju je bil posledica večtedenskega vetra in nizkih temperatur.
• Za analizo snežne odeje smo vzeli vzorec drôbnozŕnatega snéga, da bi preverili njegovo stabilnost.
• Planinci so poročali, da je drôbnozŕnati snég na grebenu omogočal boljši oprijem kot svež pršič.

Naključne besede

hólofíl 2, zahtévna nadélana planínska pót, improvizácija, planínska túra, slovénska planínska pót