spontána splazítev

Spontána splazítev (-e, -tve, ž) je pojav v gorskem okolju, pri katerem pride do nenadnega zdrsa ali padca snežne, zemeljske ali skalne mase brez očitnega zunanjega sprožilca, temveč zaradi notranjih dejavnikov, kot so spremembe v strukturi materiala, povečana obremenitev ali naravne napetosti v pobočju. Ta pojav je pogosto povezan z naravnimi procesi, kot so taljenje snega, nabiranje vlage ali erozija, in predstavlja veliko nevarnost za planince in druge obiskovalce gora.

Primeri uporabe v stavkih

• Med zimskim vzponom nas je presenetila spontána splazítev, zato smo se hitro umaknili na varno območje.
• Vodnik nas je opozoril, da je na tem pobočju možna spontána splazítev zaradi visokih temperatur.
• Po obilnem sneženju je prišlo do spontáne splazítve, ki je zasula del planinske poti.
• Strokovnjaki so ugotovili, da je bila spontána splazítev posledica nestabilne snežne odeje.
• Območje je bilo zaprto za obiskovalce, saj je obstajala nevarnost spontáne splazítve na severnem pobočju.

Etimologija

Beseda spontána splazítev je sestavljena iz dveh delov. Pridevnik spontána izhaja iz latinske besede spontaneus, kar pomeni "po lastni volji" ali "sam od sebe", in je v slovenščino prišel preko drugih evropskih jezikov. Samostalnik splazítev izhaja iz glagola splazíti se, ki je povezan z dejanjem zdrsa ali padca, in ima korenine v slovanskih jezikih, kjer so podobne oblike povezane z gibanjem ali drsenjem. Kombinacija tako opisuje naravni pojav, ki se zgodi brez zunanjega posega.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: Spontaneous avalanche
• Nemščina: Spontane Lawine
• Italijanščina: Valanga spontanea
• Francoščina: Avalanche spontanée
• Španščina: Avalancha espontánea
• Hrvaščina: Spontani klizište

Naključne besede

umétna plezálna sténa, melíščni vršáj, šotórska vréča, samolázec, markírati