sotóčje

sotóčje (srednji spol, -a) je geografski izraz, ki označuje mesto, kjer se združita dva vodna toka, kot so reke ali potoki, in tvorita enoten tok. Beseda se uporablja predvsem v planinski in gorniški terminologiji za opis krajev v dolinah ali ob vznožju gora, kjer se pogosto nahajajo pomembne točke za orientacijo ali počitek.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: confluence, junction
• Nemščina: Zusammenfluss
• Italijanščina: confluenza
• Francoščina: jonction, confluent
• Španščina: confluencia
• Hrvaščina: ušće, sotočje

Primeri uporabe v stavkih

• Ob sotóčju Save Bohinjke in Save Dolinke smo postavili tabor.
• Sotóčje dveh potokov je idealno mesto za kratek postanek med vzponom.
• Na zemljevidu je označeno sotóčje, kjer se začne nova planinska pot.
• V dolini pod goro smo opazili sotóčje, ki je ustvarilo majhen slap.
• Planinski vodnik nas je opozoril, naj se orientiramo po sotóčju rek na poti.

Etimologija besede

Beseda sotóčje izhaja iz slovanskega korena, povezanega z glagolom teči, ki pomeni tekanje ali pretakanje, in predpone so-, ki nakazuje združevanje ali skupnost. Beseda je sestavljena tako, da izraža mesto, kjer se vode združijo v skupen tok. V slovenskem jeziku se pojavlja že v starejših zapisih, povezanih z opisom pokrajine in vodotokov.

Naključne besede

smúčarska nogavíca, dén, vrtoglávica, vôdoodbójna plást, láhka oznáčena planínska pót