snéžna brózga

Snéžna brózga (-e, -e, ž) je izraz iz planinske in gorniške terminologije, ki označuje sneg, ki je prepojen z vodo, pogosto zaradi taljenja ali dežja. Ta vrsta snega je težka, mokra in otežuje hojo ali smučanje, saj se pogosto lepi na čevlje ali opremo. V žargonskem jeziku se zanjo uporabljata tudi izraza plúndra in čôfta, ki poudarjata njeno neprijetno, blatno naravo.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: slush
• Nemščina: Schneematsch, Matsch, Pflotsch, Pflünder
• Italijanščina: neve marcia, poltiglia di neve, neve fradicia
• Francoščina: neige détrempée, neige fondante au sol, neige mouillée
• Španščina: nieve derretida, nieve aguada, aguanieve
• Hrvaščina: snježna kaša, snijeg natopljen vodom

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na goro smo naleteli na snéžno brózgo, ki nam je močno otežila korak.
• Snéžna brózga se je lepila na smuči, zato smo se odločili za zgodnji povratek.
• Po dežju se je ves sneg spremenil v snéžno brózgo, kar je povečalo nevarnost plazov.
• Planinci so se pritoževali nad snéžno brózgo, saj so bili njihovi čevlji povsem premočeni.
• Ob spustu smo morali biti previdni, saj je snéžna brózga skrivala kamenje pod sabo.

Etimologija

Beseda snéžna brózga je sestavljena iz pridevnika snéžen, ki izhaja iz besede sneg (staroslovansko sněgъ), in samostalnika brózga, ki v slovenščini označuje nekaj tekočega, blatnega ali kašastega. Beseda brózga ima korenine v slovanskih jezikih, kjer je pogosto povezana z izrazi za mokroto ali umazanijo (npr. poljsko bruzda ali rusko брызги – brizgi). Kombinacija tako jasno opisuje lastnosti mokrega, težkega snega.

Naključne besede

membrána, iztíkanje, snéžni zamèt, toplar, lómljeno ôklo cepína z vbóklim zgórnjim róbom