slòj

V planinski in gorniški terminologiji beseda slòj (samostalnik moškega spola) označuje plast snovi, ki ima enotne lastnosti ali značilnosti, pogosto v kontekstu geoloških ali naravnih struktur, kot so kamnine, sneg ali zemlja v gorskem okolju. Ta izraz se uporablja za opisovanje posameznih delov, ki sestavljajo večjo celoto, in je ključen pri analizi sestave gora ali snežnih razmer, na primer pri ocenjevanju nevarnosti plazov.

Etimologija

Beseda slòj izhaja iz praslovanskega jezika, natančneje iz korena *slojъ, ki je povezan z idejo plastenja ali razslojevanja. V slovanskih jezikih se je beseda ohranila v podobnih oblikah in pomenih, povezanih s sloji ali plastmi. V slovenščini je beseda v uporabi že od zgodnjih zapisov, njena raba pa se je razširila tudi na specifične strokovne kontekste, kot je gorništvo.

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom smo opazili, da je skalna stena sestavljena iz več različnih slojev kamnin.
• Plazovni strokovnjaki so analizirali snežni slòj, da bi ocenili stabilnost pobočja.
• V geološkem poročilu je bilo omenjeno, da je zgornji slòj prsti zelo tanek in krušljiv.
• Ob raziskovanju gore smo odkrili fosile, vgrajene v srednji slòj apnenca.
• Pred odhodom na turo smo preverili, ali je najnižji slòj snega dovolj trden za varen prehod.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: layer, stratum
• Nemščina: Schicht
• Italijanščina: strato, falda
• Francoščina: strate, couche
• Španščina: estrato, capa
• Hrvaščina: sloj

Naključne besede

lópa, odpŕta ledeníška razpóka, močvírje, kvédrovec, stolpìč