slême

slême, sleména, s (samostalnik): Podolgovata, enakomerno visoka vzpetina v gorskem ali hribovitem svetu, ki je pogosto prekrita s travo ali gozdom. Beseda se uporablja v planinski in gorniški terminologiji za opis naravne oblike reliefa, ki povezuje višje vrhove ali ločuje doline. V pogovornem jeziku se lahko uporablja tudi za označevanje grebena ali hrbta hriba, vendar je njen osnovni pomen vezan na geografsko obliko.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: mountain ridge
• Nemščina: Bergrücken
• Italijanščina: crestone, dorsale
• Francoščina: faîte, arête
• Španščina: cresta montañosa, dorsal
• Hrvaščina: greben, hrbat

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na Triglav smo prečkali dolgo slême, ki je nudilo čudovit razgled na okoliške doline.
• Slême nad dolino je poraslo z gostim smrekovim gozdom, kar otežuje orientacijo.
• Planinska pot vodi po sleménu, kjer se odpira pogled na obe strani hribovja.
• V daljavi se vidi slême, ki povezuje dva najvišja vrhova v tem pogorju.
• Po dolgem pohodu smo se ustavili na travnatem sleménu in si privoščili malico.

Etimologija

Beseda slême izhaja iz praslovanskega korena *slěmę, ki je povezan z idejo grebena, vrha ali hrbta. V sorodnih slovanskih jezikih najdemo podobne oblike, kot so hrvaška beseda "greben" ali ruska "холм" (holm), ki prav tako označujejo vzpetine. Beseda je v slovenskem jeziku ohranila svoj prvotni pomen, povezan z geografskimi oblikami, in se pogosto uporablja v planinski literaturi in pogovoru.

Naključne besede

znáki rôčnega usmérjanja, snéžni métež, licénca CÉPT, visôkoizpopôlnjena vlákna, prezračeválna lúknjica čeláde