senožét

senožét -i ž: Travnato območje v hribovitem ali gorskem svetu, namenjeno predvsem košnji za pridobivanje sena, ki se običajno opravi enkrat letno. Beseda se uporablja v kontekstu tradicionalnega kmetijstva v planinskem okolju, kjer so taka zemljišča pogosto na strmejših pobočjih ali višjih legah.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: hayfield, tract of grassland in an upland area
• Nemščina: Heuwiese, Bergwiese
• Italijanščina: prato da fieno
• Francoščina: prairie, pré
• Španščina: pradera de heno, pasto de montaña
• Hrvaščina: livada za sijeno, planinska livada

Primeri uporabe v stavkih

• Vsako poletje gremo na senožét pomagat dedku pri košnji.
• Senožét na pobočju nad vasjo je že dolgo zapuščen in zaraščen.
• Kmetje so se dogovorili, da bodo skupaj očistili senožét pred začetkom sezone.
• Na tem senožetu rastejo redke gorske rože, ki privlačijo čebele.
• Po košnji so seno z senožeta zvozili v dolino z lesenimi sanmi.

Etimologija besede senožét

Beseda senožét izhaja iz slovenskega jezika in je sestavljena iz dveh delov: seno, ki pomeni posušeno travo, namenjeno za krmo, in žét, ki izhaja iz starejše oblike, povezane z dejanjem žetja ali košnje. Beseda je torej neposredno povezana z dejavnostjo pridobivanja sena in je značilna za kmetijsko terminologijo v hribovitih območjih Slovenije. V zgodovinskih virih se pojavlja v podobnih oblikah že v starejših zapisih o kmetijstvu in rabi zemljišč v alpskem prostoru.

Naključne besede

plezálni tábor, kváčkati, prenôsna postája, prelàz, átak