rúševje

Rúševje (-a, srednji spol) je izraz, ki označuje nizko rastoči grmičasti bor, znan tudi kot rušje ali planinski bor (Pinus mugo), ki uspeva v višjih gorskih predelih, pogosto nad gozdno mejo. Ta rastlina je prilagojena ekstremnim razmeram, kot so močan veter in nizke temperature, ter pogosto tvori gosto preprogo ali zaplate na skalnatih pobočjih. Beseda se v planinskem kontekstu uporablja za opis tega specifičnega tipa vegetacije, ki je značilen za alpske in subalpske predele.

Etimologija

Beseda rúševje izhaja iz slovanskega korena, povezanega z besedo "ruša", ki se nanaša na rušje ali grmičasto vegetacijo. V slovenskem jeziku se izraz uporablja specifično za planinski bor in je soroden izrazom v drugih slovanskih jezikih, kjer podobne besede označujejo grmičevje ali nizko rastlinje v gorskih območjih. Natančen izvor in razvoj besede v slovenščini sta povezana z zgodovinsko rabo v alpskih regijah, kjer je ta rastlina pogosta.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: knee pine, Swiss mountain pine, dwarf pine
• Nemščina: Legföhre, Latsche, Bergkiefer, Krummholz, Knieholz
• Italijanščina: mugo, pino montano
• Francoščina: pin nain, pin des montagnes
• Španščina: pino enano, pino de montaña
• Hrvaščina: planinski bor, klekovina

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na Triglav smo prečkali gosto rúševje, ki nam je oteževalo pot.
• V subalpskem pasu je rúševje pogosto edina vegetacija, ki preživi ostre zime.
• Planinci morajo paziti, da ne poškodujejo rúševja, saj je pomembno za stabilnost tal.
• Nad gozdno mejo se je razprostiralo neskončno rúševje, ki je nudilo zavetje pred vetrom.
• Botaniki so proučevali, kako rúševje vpliva na ekosistem v visokogorju.

Naključne besede

težávnostna stôpnja, obmóčje visôkega zráčnega tláka, mónoskí, stŕnjeni snég, čájnik