biocenóza

biocenóza -e ž: Skupnost živih organizmov, ki vključuje rastline, živali in glive, medsebojno povezane preko snovnih in energetskih procesov ter v interakciji z neživim okoljem, kot so tla, voda in zrak. Ta izraz se pogosto uporablja v kontekstu ekosistemov, tudi v planinskih in gorniških okoljih, kjer opisuje raznolikost življenja na določenem območju, npr. v alpskih travnikih ali gozdovih.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: biocenosis
• Nemščina: Biozönose, Lebensgemeinschaft
• Italijanščina: biocenosi
• Francoščina: biocénose
• Španščina: biocenosis
• Hrvaščina: biocenoza

Primeri uporabe v stavkih

• V planinskem območju Triglavskega narodnega parka je biocenóza alpskih travnikov izjemno bogata z redkimi rastlinskimi vrstami.
• Biocenóza v visokogorju se spreminja glede na nadmorsko višino in podnebne razmere.
• Med planinskim izletom smo opazovali, kako biocenóza gozdnega pasu prehaja v gorske pašnike.
• Varovanje biocenóze v gorskem okolju je ključno za ohranjanje ekološkega ravnovesja.
• Raziskovalci so proučevali biocenózo v dolini sedmerih jezer, da bi razumeli medsebojne povezave med organizmi.

Etimologija besede biocenóza

Beseda biocenóza izhaja iz grških korenov. Sestavljena je iz besed "bios", ki pomeni življenje, in "koinos", ki pomeni skupen ali skupnost. Izraz je bil prvič uporabljen v znanstveni literaturi v začetku 20. stoletja, ko je nemški biolog Karl Möbius leta 1877 uvedel koncept za opisovanje medsebojnih odnosov med organizmi v določenem okolju. Beseda se je kasneje uveljavila v različnih jezikih in znanstvenih disciplinah, vključno z ekologijo, ki je pogosto povezana tudi z raziskovanjem planinskih ekosistemov.

Naključne besede

plezáriti, galóška, senožét, markacíjski kolíček, poréčje