ríbežen

ríbežen -žna m: Geološka oblika v planinskem okolju, ki označuje ostro, razbrazdano skalovje kraškega izvora, kjer so površinske razpoke in žlebovi nastali zaradi kemičnega raztapljanja apnenca pod vplivom vode. Površina spominja na grobo orodje za strganje ali ribeženje, od koder izhaja tudi ime. V nekaterih kontekstih se lahko pogovorno uporablja za opis zelo razgibanega in težko prehodnega terena v gorah, čeprav je primarni pomen vezan na kraške oblike.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: karren
• Nemščina: Karren
• Italijanščina: solchi, scanalature carsiche
• Francoščina: lapiés, lapiaz
• Španščina: lapiaces, karren
• Hrvaščina: škrapa, škrape

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na goro smo naleteli na ríbežen, ki nam je otežil hojo zaradi ostrih robov.
• V kraškem svetu je ríbežen pogost pojav, saj voda raztaplja apnenec in ustvarja značilne žlebove.
• Planinci so opozorili, da je pot čez ríbežen nevarna brez ustrezne obutve.
• Geologi so proučevali ríbežen na tem območju, da bi bolje razumeli procese erozije.
• Zaradi ríbežna na pobočju smo morali izbrati drugo pot, saj je bil teren preveč razgiban.

Etimologija besede ríbežen

Beseda ríbežen izhaja iz slovenskega glagola "ribežati" oziroma "ribati", ki pomeni strgati ali drgniti, kar se navezuje na grobo, razbrazdano površino skalovja, podobno strgalu. Beseda je verjetno nastala v krajih, kjer so kraške oblike pogoste, in se je uveljavila v planinski in geološki terminologiji. Koreni besede so povezani s staroslovanskimi izrazi za drgnjenje ali strganje, kar potrjujejo sorodne besede v drugih slovanskih jezikih.

Naključne besede

pláz s primesmí, gôrski reševálec, ambulántni vôzel, dŕča, nahŕbtnik za zavarováne plezálne potí