prizêmni véter

Prizêmni véter (-ega, -tra, m) je vrsta vetra, ki piha v neposredni bližini zemeljske površine, običajno v nižjih plasteh atmosfere. Ta veter je pogosto pod vplivom trenja ob tla, kar zmanjšuje njegovo hitrost v primerjavi z vetrovi na višjih nadmorskih višinah. V planinskem in gorniškem kontekstu je prizêmni veter pomemben pri ocenjevanju vremenskih razmer na poteh in pobočjih, saj lahko vpliva na občutek mraza in varnost hoje.

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na goro nas je motil močan prizêmni véter, ki je dvigoval prah z poti.
• Prizêmni véter je bil zjutraj šibek, zato smo se odločili za zgodnji začetek ture.
• V dolini je prizêmni véter pihal zmerno, medtem ko so višje v gorah poročali o nevihtnih sunkih.
• Planinci morajo upoštevati prizêmni véter, saj lahko vpliva na stabilnost pri hoji po izpostavljenih grebenih.
• Ob obali je prizêmni véter pogosto močnejši zaradi odprtega terena brez naravnih ovir.

Etimologija

Beseda prizêmni izhaja iz slovanskega korena, povezanega z besedo "zemlja", ki označuje tla ali površino. Prvotno je izraz opisoval nekaj, kar je blizu zemlje ali v stiku z njo. Beseda véter pa izhaja iz praslovanskega *větrъ, ki pomeni pihanje ali zračni tok, in je sorodna z izrazi v drugih slovanskih jezikih. Skupaj izraz prizêmni véter dobesedno pomeni veter, ki piha ob zemlji.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: Surface wind
• Nemščina: Bodenwind
• Italijanščina: Vento rasoterra, Vento al suolo
• Francoščina: Vent de surface, Vent au sol
• Španščina: Viento de superficie
• Hrvaščina: Prizemni vjetar

Naključne besede

nesréča zaradi stréle, katabátni véter, kombinírani plezálni pás, léstvica za ocenjevánje balvánskega plézanja, lédna plezálka