privétrna strán

Privétrna strán (ženska oblika, množina: privétrne straní) v planinski in gorniški terminologiji označuje stran gore, hriba ali drugega zemeljskega reliefa, ki je izpostavljena vetru, torej stran, kamor piha prevladujoči veter. Ta stran je pogosto bolj izpostavljena vremenskim vplivom, kot so močni vetrovi, padavine ali erozija, v primerjavi z zavetrno stranjo, ki je bolj zaščitena. Izraz se uporablja predvsem v geografskem in meteorološkem kontekstu, povezanem z gorskimi območji.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: Windward slope, Windward side
• Nemščina: Luv, Luvseite
• Italijanščina: Lato sopravento, Lato esposto al vento
• Francoščina: Pente au vent, Pente exposée au vent, Côté au vent
• Španščina: Ladera de barlovento, Lado expuesto al viento
• Hrvaščina: Privjetrinska strana, Strana izložena vjetru

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom smo se trudili izogniti privétrni strani gore, saj so tam vetrovi močnejši.
• Privétrna strán hriba je pogosto bolj vlažna zaradi padavin, ki jih prinaša veter.
• Planinci so se odločili za pot po zavetrni strani, saj je privétrna strán preveč izpostavljena.
• Na privétrni strani gore je vegetacija redkejša zaradi stalnega vpliva vetra.
• Geografi so proučevali erozijo na privétrni strani grebena, ki je posledica močnih vetrov.

Etimologija

Beseda privétrna izhaja iz slovenskega jezika in je sestavljena iz predpone "pri-", ki nakazuje smer ali bližino, ter besede "veter", ki označuje zračni tok. Beseda "strán" pa pomeni stran ali pobočje. Izraz se je v slovenščini uveljavil v povezavi z opisovanjem geografskih značilnosti in vremenskih vplivov na relief, kar je pogosto v rabi v planinski in meteorološki terminologiji. Natančen zgodovinski razvoj besede ni podrobno dokumentiran, vendar je njena uporaba logična glede na slovansko jezikovno tradicijo opisovanja naravnih pojavov.

Naključne besede

préčka, priklópiti, plánšarski klobúk, markírana planínska pót, zahtévno kôpno brezpótje