prisója

prisója -e ž: V planinski in gorniški terminologiji označuje stran gore, pobočja ali hriba, ki je obrnjena proti jugu in je zato običajno bolj obsijana s soncem, toplejša in manj vlažna kot severna stran. Izraz se pogosto uporablja za opis geografskih značilnosti v gorskem okolju, kjer je izpostavljenost soncu pomembna za vegetacijo, podnebje ali planinske poti.

Primeri uporabe v stavkih

• Na prisóji gore so travniki že zgodaj spomladi ozeleneli zaradi obilice sončne svetlobe.
• Planinska koča stoji na prisóji, zato je tam vedno prijetno toplo, tudi zgodaj zjutraj.
• Vedno raje hodim po prisójnih poteh, saj so suhe in manj spolzke kot tiste na osojni strani.
• Kmetje so na prisóji zasadili vinograde, saj so pogoji za rast tam bolj ugodni.
• Med vzponom smo se ustavili na prisójnem pobočju, da smo se ogreli na soncu.

Etimologija

Beseda prisója izhaja iz stare slovanščine, kjer je osnova povezana z besedo "sonce" in izrazom za sončno stran. Prvotni pomen je označeval kraj, ki je izpostavljen soncu, kar se je ohranilo v sodobni rabi v slovenskem jeziku, zlasti v planinski terminologiji. Beseda je sorodna izrazom v drugih slovanskih jezikih, kjer se podobni pojmi nanašajo na sončno ali toplo stran pokrajine.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: sunny side / south-facing slope
• Nemščina: Sonnenseite / Südseite
• Italijanščina: versante soleggiato / versante sud
• Francoščina: versant ensoleillé / versant sud
• Španščina: vertiente soleada / ladera sur
• Hrvaščina: sunčana strana / južna padina

Naključne besede

hláčne nogavíce, dihálni balón, svédranje, gvózditi, préčkanje