površínski sréž

Definicija: Površínski sréž (-ega, -a, m) je oblika ledenih kristalov, ki nastanejo na površini snežne odeje zaradi neposredne depozicije vodne pare iz zraka na hladno površino. Ti kristali so lahko v obliki drobnih iglic, luskic, peres, pahljač ali stebričkov in so pogosto krhki. V planinskem in gorniškem kontekstu je površinski srež pomemben, saj lahko predstavlja nevarnost za nastanek snežnih plazov, ker ustvarja šibko plast v snežni odeji. Beseda se uporablja izključno v strokovnem kontekstu meteorologije in gorništva, brez znanih žargonskih ali pogovornih pomenov.

Etimologija

Beseda "sréž" izhaja iz staroslovanskega izraza, povezanega z mrazom in ledom, ki se je ohranil v nekaterih slovanskih jezikih. V slovenščini se uporablja predvsem v strokovni terminologiji, povezani z vremenskimi pojavi in snežnimi razmerami. Prvotni koren besede je povezan z idejo zmrzovanja ali kristalizacije. Dodatek "površínski" natančno opredeljuje lokacijo nastanka tega pojava, torej na površini snega.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: Surface hoar
• Nemščina: Oberflächenreif
• Italijanščina: Brina di superficie
• Francoščina: Givre de surface
• Španščina: Escarcha de superficie
• Hrvaščina: Površinski inj

Primeri uporabe v stavkih

• Med jutranjim vzponom smo opazili, da je na snežni površini nastal površínski sréž, kar je povečalo nevarnost plazov.
• Površínski sréž je pogosto vzrok za šibke plasti v snežni odeji, zato morajo planinci nanj še posebej paziti.
• V poročilu o snežnih razmerah so omenili, da je na severnih pobočjih prisoten površínski sréž.
• Ob jasnih in hladnih nočeh lahko na snegu nastane površínski sréž, ki spremeni stabilnost snežne odeje.
• Pred odhodom na turo smo preverili, ali je površínski sréž prisoten na predvideni poti, saj vpliva na varnost.

Naključne besede

lášta, sámovaroválni sestàv, odsékana napóka, bájla, odvétrna klóža