pólšna

V planinski in gorniški terminologiji se izraz pólšna uporablja kot ljudsko poimenovanje za naravno jamo ali brezno, ki ima običajno zelo majhen ali ozek vhod. Takšne tvorbe so pogosto značilne za kraške pokrajine, kjer so nastale zaradi erozije apnenca. Izraz se uporablja predvsem v slovenskem ljudskem izročilu in ni del uradne geološke ali speleološke terminologije, temveč odraža lokalno poimenovanje naravnih pojavov.

Etimologija

Beseda pólšna izhaja iz slovenskega ljudskega jezika, natančneje iz narečnih izrazov, ki so povezani z besedami za jamo, luknjo ali vdolbino. Natančen izvor ni povsem jasen, vendar je verjetno povezan s korenom, ki označuje nekaj zaprtega ali skritega. Beseda je del lokalne kulturne dediščine in se pojavlja v različnih slovenskih krajih, zlasti na območjih z izrazito kraško pokrajino.

Primeri uporabe v stavkih

• Med hojo po kraškem svetu smo naleteli na pólšno, ki je bila komaj opazna med skalami.
• Stari vaščani so nam pripovedovali o pólšni, ki naj bi vodila v podzemne rove.
• Pri raziskovanju planote smo odkrili majhno pólšno, a je bil vhod preozek za vstop.
• Pólšna v bližini vasi je po legendi nekoč skrivala zaklad, a nihče ni nikoli pogledal vanjo.
• Planinci so opozorili, da je pólšna lahko nevarna, če je ne označimo ustrezno.

Prevodi besede pólšna

• Angleščina: small cave entrance / narrow sinkhole
• Nemščina: kleiner Höhleneingang / enge Doline
• Italijanščina: piccolo ingresso di grotta / dolina stretta
• Francoščina: petite entrée de grotte / doline étroite
• Španščina: pequeña entrada de cueva / dolina estrecha
• Hrvaščina: maleni ulaz u špilju / uska vrtača

Naključne besede

napóka plazú, odfrčáti, L-vpónka, támar, smér umíka