políca

políca -e ž: V planinski in gorniški terminologiji označuje vodoraven ali rahlo nagnjen del kamnite stene, ki izstopa iz nje in pogosto omogoča prehod ali počitek med vzponom. Polica je lahko naravna tvorba v skali, ki jo uporabljajo plezalci ali planinci za navigacijo po zahtevnem terenu. Izraz se uporablja izključno v kontekstu gorniške dejavnosti in nima drugih žargonskih ali pogovornih pomenov v tem okviru.

Prevodi besede políca

• Angleščina: rock ledge, shelf
• Nemščina: Felsband, Gesims, Band
• Italijanščina: cengia rocciosa, cengia
• Francoščina: vire rocheuse, vire
• Španščina: repisa rocosa, repisa
• Hrvaščina: stijenska polica, polica

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom smo našli ozko políco, kjer smo si lahko odpočili.
• Plezalec je previdno stopal po prekínjeni políci, da bi dosegel naslednji varovalni klin.
• Obókana políca nam je nudila zavetje pred padajočim kamenjem.
• Plázenje po políci je zahtevalo veliko koncentracije zaradi spolzke površine.
• Láštasta políca je bila edina možna pot za prehod čez steno.

Etimologija besede políca

Beseda políca izhaja iz slovanskega korena, povezanega z idejo ravne površine ali police, ki je v osnovi povezana z besedo "polje" ali "polaganje". V slovenščini se je razvila specifična uporaba v planinskem kontekstu, kjer opisuje naravno tvorbo v skali. Natančen zgodovinski razvoj besede v gorniškem žargonu ni povsem dokumentiran, vendar je jasno, da je povezana z opisovanjem ravnih ali rahlo nagnjenih površin.

Naključne besede

snežíšče, višínski méter, nesréča zaradi vreménskega preobráta, préčiti, andíst