póden

póden, -dna (m, žargonsko tudi dnó): V planinski in gorniški terminologiji označuje dno globoke grape, doline ali kotanje, pogosto kamnito ali prodnato območje, kjer se nabirajo voda, kamenje ali drugi nanosi. Beseda se uporablja predvsem v pogovornem jeziku med planinci in gorniki za opisovanje najnižje točke v terenu, ki je lahko težko prehodna ali nevarna zaradi možnosti padajočega kamenja ali poplav.

Primeri uporabe v stavkih

• Med sestopom smo se ustavili na pódenu grape, da smo si odpočili.
• Póden doline je bil poln proda, zato smo morali hoditi previdno.
• Po hudem dežju se je v pódenu nabrala voda in otežila prehod.
• Gorniki so opozorili, da je póden pod steno nevaren zaradi padajočih kamnov.
• Ob vzponu smo se izognili pódenu, saj je bil teren preveč nestabilen.

Etimologija

Beseda póden izhaja iz slovanskega korena, povezanega z besedo "dno", ki pomeni najnižjo točko ali temelj. V slovenskem jeziku se je razvila kot specifičen izraz, pogosto uporabljen v narečjih in žargonu, zlasti v povezavi z gorništvom. Sorodne oblike najdemo v drugih slovanskih jezikih, kot je hrvaška beseda "dno" ali srbska "dno", ki prav tako označujeta dno ali osnovo.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: bottom, gully bed
• Nemščina: Grund, Schluchtboden
• Italijanščina: fondo, letto della gola
• Francoščina: fond, lit de ravin
• Španščina: fondo, lecho de barranco
• Hrvaščina: dno, korito klanca

Naključne besede

abalákovovo uhó, akadémik, prôsto plézati, rádijska postája za klíc v síli, kônčna ledeníška gróblja