plôšča

plôšča -e ž: V planinski in gorniški terminologiji označuje strm, navpičen ali previsen del gorske stene, ki je pogosto gladek ali slabo razčlenjen, zaradi česar je plezanje po njej zahtevno. Pogosto se uporablja za opis monolitnih ali kompaktnih delov stene, ki nudijo malo oprijemov ali stopov.

Primeri uporabe v stavkih

• Plezalci so se soočili z zahtevno monolitno plôščo v severni steni Triglava.
• Smer čez plôšče je znana po svoji tehnični zahtevnosti in izpostavljenosti.
• Med vzponom smo naleteli na gladko plôščo, ki je zahtevala uporabo posebnih plezalnih tehnik.
• Vodnik nas je opozoril, da je plôšča v tej smeri pogosto mokra in spolzka.
• Za premagovanje strme plôšče smo potrebovali dodatno opremo in veliko koncentracije.

Etimologija

Beseda plôšča izhaja iz staroslovanskega izraza *plošča*, ki pomeni ploščato površino ali raven kos. V slovenščini se je razvila v pomenu ploščatega ali gladkega dela, v gorniškem kontekstu pa se nanaša na specifično obliko stene. Beseda je sorodna z drugimi slovanskimi jeziki, npr. hrvaškim ploča in srbskim ploča, kjer ima podoben osnovni pomen.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: slab, wall
• Nemščina: Platte
• Italijanščina: placca, lastra, lastrone
• Francoščina: dalle, plaque
• Španščina: placa, losa
• Hrvaščina: ploča

Naključne besede

jêbica, VI, plézanje, temperatúrni gradiènt, kamníti pláz