plázni stôžec

Plázni stôžec (-ega, -žca, m) je stožčasta ali kopičasta tvorba materiala, ki se nabere na spodnjem delu območja, kjer se plaz ustavi. Gre za nanos plazovine, kot so kamenje, zemlja, sneg ali drugi materiali, ki jih plaz prinese s seboj in odloži v značilni obliki na dnu pobočja. Ta pojav je pogost v gorskih območjih, kjer so plazovi običajni zaradi strmih pobočij in nestabilnih tal.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: avalanche cone
• Nemščina: Lawinenkegel, Lawinenfeld
• Italijanščina: cono di deposito da valanga, cono di deiezione
• Franco quartetščina: cône d’avalanche
• Španščina: cono de avalancha
• Hrvaščina: stožac lavine

Primeri uporabe v stavkih

• Ob vznožju gore smo opazili velik plázni stôžec, ki je nastal po zimskem snežnem plazu.
• Planinska pot je prečkala območje, kjer je bil jasno viden plázni stôžec z raztresenimi kamenimi bloki.
• Po močnem deževju se je na pobočju oblikoval nov plázni stôžec iz blata in kamenja.
• Geologi so proučevali plázni stôžec, da bi ugotovili sestavo materiala in pogostost plazov na tem območju.
• Med vzponom smo se izogibali območju pod steno, kjer je bil plázni stôžec znak pogostih padcev kamenja.

Etimologija

Beseda plázni stôžec je sestavljena iz dveh delov. Prvi del, plázni, izhaja iz besede "plaz", ki v slovenščini označuje premikanje mase materiala (snega, kamenja, zemlje) po pobočju navzdol, in je povezana s staroslovansko besedo "plaziti", kar pomeni drseti ali polzeti. Drugi del, stôžec, izhaja iz staroslovanske besede "stogъ", ki pomeni kopico ali kup, in se v slovenščini uporablja za opis stožčaste oblike. Besedna zveza tako natančno opisuje obliko in nastanek tega pojava v naravi.

Naključne besede

štafétno reševánje, sopárnost, krémpelj, očála, drugôtni pláz