osója

osója -e ž nav. mn. (naglas na prvem zlogu): v planinskem in gorniškem kontekstu označuje senčno, severno stran gore ali hriba, ki je manj izpostavljena sončni svetlobi. Pogosto se uporablja za opis lege ali pobočja, ki je hladnejše in bolj vlažno zaradi manjše osvetljenosti. Beseda se lahko pojavlja tudi v pogovornem jeziku za opis katerega koli senčnega območja v naravi, čeprav je primarni pomen vezan na gorniško terminologijo.

Etimologija

Beseda osója izhaja iz staroslovanskega korena, povezanega z besedo "senca" ali "osenčeno", kar nakazuje na pomen, vezan na pomanjkanje sončne svetlobe. V slovenskem jeziku se je razvila iz osnove, ki je sorodna besedam, kot sta "senca" in "osenčiti", ter se v zgodovinskih virih pojavlja predvsem v zvezi z opisom geografskih značilnosti.

Primeri uporabe v stavkih

• Na osóji hriba je vegetacija bolj bujna zaradi večje vlažnosti.
• Planinska pot vodi čez osójo, zato je priporočljivo vzeti toplejša oblačila.
• Kmetje so na osóji pogosto sadili rastline, ki ne potrebujejo veliko sonca.
• V osóji se sneg obdrži dlje časa kot na prisojni strani gore.
• Med plezanjem smo se ustavili na osóji, da smo se izognili vročini.

Prevodi besede osója

• Angleščina: shady side, northern slope
• Nemščina: Schattenseite, Nordhang
• Italijanščina: versante ombreggiato, versante nord
• Francoščina: versant ombragé, versant nord
• Španščina: vertiente sombría, ladera norte
• Hrvaščina: sjenovita strana, sjeverni obronak

Naključne besede

spéktra, splazítev zaradi zunánjih vzrókov, rábeljska kápa, kloníca, kísli dèž