opŕtnik

opŕtnik -a m (zastarelo): Nahrbtnik ali torba, ki se nosi na hrbtu, namenjena prenašanju opreme, oblačil ali drugih predmetov, pogosto uporabljena v planinstvu ali med pohodi. Beseda se danes redko uporablja in je nadomeščena s sodobnejšim izrazom "nahrbtnik".

Primeri uporabe v stavku

• V starih časih so planinci nosili težak oprtnik, poln potrebščin za večdnevne ture.
• Med vzponom na goro je imel oprtnik, v katerem je shranil vodo in hrano.
• Babica mi je pripovedovala, kako je nekoč nosila oprtnik na dolgih poteh čez hribe.
• V muzejski zbirki so razstavljeni stari oprtniki, ki so jih uporabljali gorski vodniki.
• Ko smo se pripravljali na izlet, je oče rekel, naj si pripravim oprtnik z vsem potrebnim.

Etimologija

Beseda oprtnik izhaja iz slovenskega glagola "oprtati", kar pomeni naložiti ali nositi nekaj na hrbtu. Korenska osnova je povezana z idejo nošenja bremena, kar se navezuje na funkcijo nahrbtnika. Beseda je del starejše slovenske besediščine in je v rabi že od 19. stoletja, čeprav je danes večinoma nadomeščena z izrazom "nahrbtnik".

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: backpack, rucksack
• Nemščina: Rucksack
• Italijanščina: zaino
• Francoščina: sac à dos
• Španščina: mochila
• Hrvaščina: ruksak

Naključne besede

képa, čŕna píka, žléb, préčenje z dvójnim škrípcem, ármafléks