opóka

opóka -e ž (naglas na prvem zlogu, klóža): V planinski in gorniški terminologiji označuje navpično ali zelo strmo skalno steno, ki je pogosto neprehodna brez uporabe plezalne opreme. Beseda se uporablja predvsem v kontekstu opisovanja zahtevnih terenov v gorah, kjer je potrebna posebna previdnost ali tehnično znanje. Včasih se lahko v pogovornem jeziku nanaša tudi na zelo težaven ali nevaren odsek poti, vendar je osnovni pomen vezan na skalno formacijo.

Etimologija

Beseda opóka izhaja iz staroslovanskega izraza, ki je povezan z besedami za steno ali oviro. V slovenskem jeziku se je ohranila v dialektih, zlasti v alpskih regijah, kjer je pogosto uporabljena v povezavi z gorništvom. Natančen izvor ni povsem jasen, vendar je sorodna besedam v drugih slovanskih jezikih, ki označujejo trdnost ali neprehodnost.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: cliff, rock face
• Nemščina: Felswand
• Italijanščina: parete rocciosa
• Francoščina: paroi rocheuse
• Španščina: pared rocosa
• Hrvaščina: stijena

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na Triglav smo naleteli na strmo opóko, ki smo jo preplezali z varovalno vrvjo.
• Opóka nad dolino je bila tako gladka, da je bilo nemogoče nadaljevati brez plezalnih čevljev.
• Vodnik nas je opozoril, da je pred nami nevarna opóka, zato smo se odločili za obhod.
• V starih planinskih opisih pogosto omenjajo opóko kot simbol nepremagljive ovire.
• Ob vznožju opóke smo postavili tabor, saj smo potrebovali počitek pred zahtevnim vzponom.

Naključne besede

pljúčni edém, zímski tečáj, mládi planínec, skrílavec, nôvozapádli snég