okrájek

okrájek (-jka, m) je izraz iz planinske terminologije, ki označuje zelo ozko skalno polico ali rob v steni, ki je pogosto komaj dovolj širok za oporo stopala ali roke med plezanjem. Ta naravna tvorba v skali je lahko ključna za napredovanje v plezalnih smereh, saj omogoča minimalno oporo ali počitek. Včasih se izraz uporablja tudi v širšem kontekstu za označevanje majhnih, izstopajočih delov skalne površine, ki nudijo oprijem.

Etimologija

Beseda okrájek izhaja iz slovenskega korena, povezanega z idejo nečesa majhnega, ozkega ali odrezanega. Natančen izvor ni povsem jasen, vendar je verjetno povezan z arhaičnimi izrazi za rob ali odsek, ki so se ohranili v narečjih. Beseda se v planinski literaturi in govoru uporablja že od začetka 20. stoletja, ko se je začela razvijati slovenska gorniška terminologija.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: small shelf, narrow ledge, flat top hold
• Nemščina: Gesims, Leiste, Felsleiste, enges Band, Griffleiste
• Italijanščina: cengetta, cornice di roccia
• Francoščina: petite vire, barrette, réglette
• Španščina: repisa estrecha, cornisa pequeña
• Hrvaščina: uski prag, stijenska polica

Primeri uporabe v stavkih

• Med plezanjem v severni steni Triglava sem našel majhen okrájek, ki mi je omogočil kratek počitek.
• Plezalna smer zahteva previdnost, saj je edina opora ozek okrájek na polovici stene.
• Vodnik nam je pokazal, kako uporabiti okrájek za oprijem pri prečkanju izpostavljenega odseka.
• Po dolgem iskanju sem končno stopil na okrájek, ki je vodil do varnejšega dela poti.
• V steni nad nami je bil komaj viden okrájek, ki je bil ključen za nadaljevanje vzpona.

Naključne besede

lehnják, síngerica, zŕnec, skíca smerí, téhnika