obòk

obòk, obóka (samostalnik, moški spol): Naravna ali umetna skalnata struktura v obliki loka, ki se nahaja nad odprtino v steni ali nad prepadom v gorskem okolju. Pogosto se pojavlja kot del jamskih sistemov, naravnih mostov ali previsov, ki nudijo zaščito pred vremenskimi vplivi. Beseda se uporablja predvsem v planinski in geološki terminologiji.

Etimologija

Beseda obòk izhaja iz slovanskega korena, povezanega z idejo ukrivljenosti ali loka, ki je prisoten v več slovanskih jezikih. Sorodne besede najdemo v hrvaščini (npr. "obok") in srbskem jeziku, kjer imajo podoben pomen, povezan z arhitekturnimi ali naravnimi loki. V slovenščini se je beseda ohranila predvsem v specifičnem kontekstu naravnih formacij in planinske literature.

Prevodi

• Angleščina: arch, vault, overhang
• Nemščina: Gewölbe, Bogen, Überdachung
• Italijanščina: volta, arco
• Francoščina: arc, voûte
• Španščina: arco, bóveda
• Hrvaščina: obok, svod

Primeri uporabe v stavkih

• Med plezanjem smo se ustavili pod naravnim obòkom, ki nas je varoval pred dežjem.
• V steni nad potjo se bohoti mogočen obòk, ki spominja na starodavni most.
• Planinci so opisali obòk kot idealno mesto za postavitev zasilnega bivaka.
• Geologi so proučevali obòk v jami, da bi razumeli nastanek te formacije.
• Obòk v skalni steni je postal priljubljena točka za fotografiranje med obiskovalci gora.

Naključne besede

sŕček, súpertóga deréza, snég, lédna sténa, 7