narávna znamenítost

Definicija: Narávna znamenítost (samostalnik ženskega spola: -e, -i) je pojav ali predmet v naravnem okolju, ki izstopa zaradi svoje edinstvene oblike, strukture, velikosti ali redkosti. Gre za naravne danosti, ki privlačijo pozornost zaradi svoje estetske vrednosti ali znanstvenega pomena, pogosto pa so tudi pomembne z vidika kulturne ali zgodovinske dediščine. V planinskem kontekstu so to lahko posebne skalne oblike, slapovi, jame ali druga naravna čudesa, ki jih srečujemo v gorskem okolju.

Etimologija

Beseda "narávna znamenítost" je sestavljena iz dveh delov: "narávna", ki izhaja iz praslovanskega *naravъ v pomenu 'narava, naravno stanje', in "znamenítost", ki izhaja iz staroslovanskega *znamę v pomenu 'znak, označba', povezanega z glagolom *znati 'vedeti, poznati'. Beseda "znamenítost" se je razvila v pomenu 'nekaj opaznega, pomembnega', kar skupaj z "narávna" označuje naravni pojav, vreden pozornosti. Beseda je v slovenskem jeziku prisotna že od 19. stoletja, ko so se začeli bolj sistematično opisovati naravni pojavi v literaturi in znanosti.

Primeri uporabe v stavku

• V Julijskih Alpah je Triglavsko jezero prava narávna znamenítost, ki privlači številne planince.
• Med vzponom na goro smo občudovali narávno znamenítost v obliki ogromne skalne igle.
• Slap Savica velja za eno najbolj znanih narávnih znamenítosti v Sloveniji.
• Planinski vodnik nam je pokazal skrito narávno znamenítost, ki je bila vidna le z določene poti.
• Ob obisku gorskega parka smo se ustavili ob vsaki narávni znamenítosti, da smo jo fotografirali.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: Natural sight
• Nemščina: Natursehenswürdigkeit
• Italijanščina: Curiosità naturale
• Francoščina: Curiosité naturelle
• Španščina: Curiosidad natural
• Hrvaščina: Prirodna znamenitost

Naključne besede

efektívno plézanje, stópa, prvénstvena, razglédnik, rúta