naplávni stôžec

Naplávni stôžec (-ega, -žca, m) je geomorfološka oblika, ki nastane z odlaganjem naplavin, kot so pesek, prod ali zemljina, v obliki stožca ali trikotnika, kjer je vrh običajno na zgornjem delu pobočja, osnova pa se razširja navzdol. Ta oblika je značilna za območja, kjer vodni tokovi ali hudourniki ob prehodu iz strmega v bolj položno območje izgubijo moč in odložijo preneseni material. Pojav je pogost v planinskih in gorniških pokrajinah, zlasti na iztekih dolin ali ob vznožju gora.

Primeri uporabe v stavku

• Ob vznožju gore smo opazili velik naplávni stôžec, ki ga je ustvaril hudournik.
• Naplávni stôžec na tem območju je pomemben za razumevanje erozijskih procesov v Alpah.
• Hodili smo čez naplávni stôžec, ki je bil poln drobnega proda in kamenja.
• Po močnem deževju se je naplávni stôžec na dnu doline še povečal.
• Geologi so proučevali sestavo naplávnega stôžca, da bi ugotovili izvor materiala.

Etimologija

Beseda naplávni stôžec je sestavljena iz dveh delov: pridevnika "naplávni", ki izhaja iz glagola "naplaviti" in označuje nekaj, kar je bilo prineseno in odloženo z vodo, ter samostalnika "stôžec", ki opisuje geometrijsko obliko, podobno stožcu. Beseda "stôžec" izhaja iz starejše slovanske oblike, povezane z idejo koničaste ali stožčaste oblike, in je sorodna z izrazi v drugih slovanskih jezikih. Pridevnik "naplávni" pa je izpeljan iz korena "plav-", ki je povezan z vodo in plavanjem oziroma prenašanjem materiala po vodi.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: Alluvial cone
• Nemščina: Schwemmkegel
• Italijanščina: Cono alluvionale
• Francoščina: Cône d'alluvions
• Španščina: Cono aluvial
• Hrvaščina: Aluvijalni stožac

Naključne besede

umétni oprímek, sólo vzpòn, sédežni plezálni pás, sónčarica, krížna zánka