močvírje

močvírje -a s: Mokro, mehko in pogosto udirajoče se območje v naravi, ki je navadno prepojeno z vodo, značilno za planinska ali nižinska območja. Običajno ga povezujemo z blatnim ali močvirnatim terenom, ki otežuje hojo in predstavlja nevarnost za planince.

Etimologija

Beseda močvírje izhaja iz staroslovanskega jezika, kjer je osnova povezana z besedami, ki označujejo vlago in vodo (npr. "močiti"). Sestavljena je iz korenov, ki nakazujejo na mokroto in nemirno, tekoče stanje naravnega okolja. V slovenskem jeziku se beseda uporablja že od zgodnjih zapisov v 19. stoletju, pogosto v povezavi z opisovanjem težavnega terena.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: swamp, morass, marsh
• Nemščina: Moor, Sumpf
• Italijanščina: palude
• Francoščina: marécage
• Španščina: pantano, ciénaga
• Hrvaščina: močvara, bara

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na goro smo naleteli na obsežno močvírje, ki nam je otežilo pot.
• Planinska pot vodi skozi močvírje, zato so potrebni nepremočljivi čevlji.
• V tem delu hribov je močvírje pogosto posledica obilnega deževja.
• Močvírje ob robu planote je polno živalskih sledi, a hoja tam je nevarna.
• Po dolgotrajnem dežju se je steza spremenila v pravo močvírje, zato smo se obrnili.

Naključne besede

težávnostna stôpnja, obmóčje visôkega zráčnega tláka, mónoskí, stŕnjeni snég, čájnik