mláka

mláka -e ž: manjša naravna ali umetna vdolbina v tleh, kjer se nabira stoječa voda, pogosto v planinskih ali gozdnih območjih; običajno je plitva in lahko občasno presahne. Beseda se v planinskem kontekstu uporablja za označevanje manjših vodnih površin, ki so pomembne za orientacijo ali kot napajališče za živali.

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na goro smo naleteli na mláko, ki je odsevala vrhove v daljavi.
• V sušnem obdobju je mláka ob poti popolnoma presahnila.
• Planinci so se ustavili ob mláki, da bi napolnili svoje bidone z vodo.
• Mláka v dolini je privlačila ptice, ki so se tam napajale.
• Po dežju se je majhna mláka spremenila v blatno past za pohodnike.

Etimologija

Beseda mláka izhaja iz praslovanskega korena *mlaka*, ki je povezan z vlažnostjo in stoječo vodo. Sorodne besede najdemo v drugih slovanskih jezikih, kot so hrvaška "mlaka" in srbska "млака", ki imajo enak ali podoben pomen. Beseda je v slovenskem jeziku ohranila prvotni pomen, povezan z vodnimi površinami.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: pool, pond
• Nemščina: Wassergrube, Wasserlache, Pfütze, Tümpel
• Italijanščina: pozza d'acqua, pozzanghera
• Francoščina: flaque d'eau
• Španščina: charco, poza
• Hrvaščina: mlaka

Naključne besede

erátska skála, konopljénka, obrníti, péttisočák, krámerjeva opórnica