mêja snegá

Definicija: Mêja snegá (ženski spol) označuje najnižjo nadmorsko višino, na kateri se sneg običajno zadržuje ali pada v določenem obdobju leta. Gre za imaginarno črto, ki ločuje območja, kjer sneg redno pokriva površino, od območij, kjer se sneg ne obdrži zaradi višjih temperatur ali drugih podnebnih dejavnikov. Ta meja se spreminja glede na geografsko lego, letni čas in podnebne razmere.

Etimologija

Beseda "mêja" izhaja iz staroslovanskega izraza *měja*, ki pomeni mejo ali ločnico. V planinskem kontekstu se uporablja za označevanje ločnice med različnimi naravnimi pojavi, v tem primeru med območji s snežno odejo in brez nje. Beseda "snegá" je genitiv množine od besede "sneg", ki izhaja iz staroslovanskega *sněgъ*.

Prevodi

• Angleščina: snow-line, snow-limit
• Nemščina: Schneegrenze
• Italijanščina: limite dell'innevamento
• Francoščina: limite du manteau de neige, limite climatique du manteau neigeux
• Španščina: límite de nieve
• Hrvaščina: granica snijega

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na goro smo opazili, da se mêja snegá nahaja na približno 2000 metrih nadmorske višine.
• V toplejših letnih časih se mêja snegá dvigne višje proti vrhovom.
• Podnebne spremembe vplivajo na to, da se mêja snegá v Alpah vsako leto spreminja.
• Planinci so se ustavili tik pod mêjo snegá, kjer je bilo še mogoče hoditi brez derez.
• Geografi proučujejo, kako se mêja snegá razlikuje med različnimi gorstvi po svetu.

Naključne besede

plazína, napóka plazú sprijétega snegá, KS-vponka, dvigálka, kŕplja