lúža

lúža -e ž: Manjša naravna ali umetna vdolbina v tleh, napolnjena z vodo, pogosto nastala zaradi dežja ali taljenja snega, ki se v planinskem okolju lahko uporablja za napajanje živine ali kot začasni vodni vir za planince. Beseda se včasih uporablja tudi v pogovornem jeziku za označevanje blatne ali umazane vode v kotanji, vendar je njen osnovni pomen vezan na fizično obliko vodne površine.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: pool, puddle, slop, plash
• Nemščina: Lache, Wasserlache, Regenlache
• Italijanščina: pozzanghera
• Francoščina: flaque, mare
• Španščina: charco, poza
• Hrvaščina: lokva, bara

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na goro smo naleteli na majhno lúžo, iz katere so pili gamsi.
• Po močnem dežju se je ob planinski poti nabrala velika lúža, ki jo je bilo težko obiti.
• Pastirji so živino napajali pri lúži, ki je nastala v kotanji pod vrhom.
• Lúža ob robu travnika je odsevala modro nebo in okoliške vrhove.
• Planinci so se ustavili ob lúži, da bi si osvežili obraz z mrzlo vodo.

Etimologija besede lúža

Beseda lúža izhaja iz praslovanskega jezika, natančneje iz korena *luža*, ki je povezan z vodo ali mokroto. Sorodne besede najdemo v drugih slovanskih jezikih, kot so hrvaška "lokva" in ruska "лужа" (luža), ki imajo enak ali podoben pomen. Beseda se v slovenskem jeziku uporablja že od zgodnjih zapisov, njena uporaba pa je pogosta v kmečkem in planinskem okolju, kjer označuje naravne vodne kotanje.

Naključne besede

planínsko drúštvo, stári snég, znáki rôčnega navájanja, podtálnica, biocenóza