krôšnja

krôšnja -e ž: V planinskem in gorniškem kontekstu označuje tradicionalno nosilno pripravo, izdelano iz lesenega okvirja pravokotne oblike, opremljenega z naramnicami iz usnja, vrvi ali drugih trpežnih materialov. Uporabljala se je za prenašanje bremen, kot so drva, hrana ali oprema, na hrbtu v gorskih območjih, zlasti v preteklosti. Beseda se lahko v drugih kontekstih nanaša tudi na krošnjo drevesa, vendar je v planinski terminologiji specifično povezana z opremo za nošnjo.

Etimologija

Beseda krôšnja izhaja iz stare slovanščine, kjer je imela prvotni pomen, povezan z nosilno strukturo ali ogrodjem. Sorodna je z besedami v drugih slovanskih jezikih, ki označujejo podobne nosilne pripravke. V slovenščini se je njen pomen razširil tudi na krošnjo drevesa, kar kaže na povezavo z idejo razvejanosti ali strukture.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: dosser
• Nemščina: Kraxe, Rückentrage
• Italijanščina: gerla
• Francoščina: hotte
• Španščina: serón, capazo
• Hrvaščina: košara, nosiljka

Primeri uporabe v stavkih

• V starih časih so pastirji v gore nosili hrano in opremo s pomočjo krôšnje.
• Krôšnja, naložena z drvi, je bila za kmeta v hribih nepogrešljiva priprava.
• Na razstavi planinske opreme so pokazali staro krôšnjo iz lesa in usnja.
• Med vzponom na planino je dedek pripovedoval, kako težko je bilo nositi krôšnjo polno sena.
• V muzejski zbirki je krôšnja iz 19. stoletja privlačila veliko pozornosti obiskovalcev.

Naključne besede

kájla, fríkanje, túrna tekáška smúška véz, KOTG, aluminizírana šotórska stréha